Page 67 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 67
ANDREJ LESKOVIC
bo neaktualna filozofija, ki si tako neutrudno in iskreno kot Blochova
prizadeva za srečo posameznika, solidarnost v družbi in človekovo
dostojanstvo, filozofija, ki utopijo, katere prvi izraz Bloch odkriva že
v vsakdanjem sanjarjenju, pojmuje na nov, izviren način, kot še-ne?
Blochova filozofija ne sme postati trajno pretekla že zato, ker »moč
utopičnega mišljenja je in ostaja eden od najmočnejših virov za
ohranjanje človekovega poguma za bivanje – in zato ne bomo nehali
brati Blochovih del. Upanje in utopija sta topli tok bivanja, strah in
tesnoba – ta dva tako čaščena pojma znotraj eksistencializma – pa
hladni in ljudomrzni tok, uperjen proti življenju in v smeri nihiliz-
ma.«69 Še zlasti upanju se človek, svari Bloch, nikoli ne sme odreči.70
št. 2, str. 161–166), njunima člankoma je sledil še Kocbekov odgovor 1963
(»Problematični« Ernst Bloch, Naša sodobnost 1963, št. 3, str. 183–189). O
Kocbekovem razumevanju Blocha glejte: C. Tóth: Blochova čudovita pozornost na
človeškost. H Kocbekovemu pojmovanju filozofije Ernsta Blocha, revija 2000, let. 1995,
št. 82/83, str. 187–179, in C. Tóth: Čudovita pozornost na človeškost, Slavistična
revija 45, št. 1-2, 1997, str. 178–189. V 60. letih je izšla recenzija Tübingenskega
uvoda v filozofijo A. Kirna (Teorija in praksa 4, 1967, št. 11, str. 1656–1660).
Naslednji članek o Blochu je izšel 1975 (T. Mastnak: Kdor je enkrat okušal
marksistično kritiko, se mu bodo vedno gnusile vse ideološke brbljarije, Tribuna 24,
1975, št. 21-25, 5. junij, str. 13–14). Tudi po Blochovi smrti se o njem pri nas ni
veliko pisalo, izšlo je nekaj krajših zapisov, njegovi estetiki je posvečen del knjige
J. Strehovca (Oblika kot problem, CZ, Ljubljana 1985), po 1990 pa je Blocha s
številnimi študijami o njegovi filozofiji slovenski javnosti predstavila Cvetka
Hedžet Tóth; Blochu je posvečen tudi del knjige C. Tóth Med metafiziko in etiko,
Pomurska založba, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Murska Sobota
2002.
69 Cvetka Hedžet Tóth: Drevo življenja in kristal – antika je samozadostna, v: Poetika
in simbolika prostora, Poligrafi 10, 2005, št. 38, str. 123.
70 Podobno kot z raziskovanjem Blochove misli je bilo z njenim prevajanjem: prvi
slovenski prevod je izšel 1962 (Iz II. dela Principa upanje: Kolumbus pri delti Orinoka;
»zemeljska kupola«, prev. D. Kosec, Problemi, 1962, št. 2, str. 166–169; Iz III. dela
Principa upanje: Le kdor sam hrepeni: Mignon, prev. D. Kosec, prav tam, str. 169–
171). Nekaj odlomkov iz Blochovih del je bilo prevedenih 1975 (Časopis za kritiko
znanosti, domišljijo in novo antropologijo 1975, št. 7-8, str. 2–9; Tribuna 24, 1975, št.
21-25, 5. junij, str. 14). Pozneje je izšlo še nekaj krajših revialnih prevodov in dva
nekoliko daljša prevoda, poglavje iz Ateizma v krščanstvu (Tudi Prometej je mit,
prev. N. Vitorović, Apokalipsa 1997, št. 14-15, str. 22–69) in poglavje Principa
upanja (Sprememba sveta ali enajst Marxovih tez, prev. B. Debenjak, v: Karl Marx et
al.: O spremembi sveta, Založba Sophia, Ljubljana 2008, str. 39–90).
65
bo neaktualna filozofija, ki si tako neutrudno in iskreno kot Blochova
prizadeva za srečo posameznika, solidarnost v družbi in človekovo
dostojanstvo, filozofija, ki utopijo, katere prvi izraz Bloch odkriva že
v vsakdanjem sanjarjenju, pojmuje na nov, izviren način, kot še-ne?
Blochova filozofija ne sme postati trajno pretekla že zato, ker »moč
utopičnega mišljenja je in ostaja eden od najmočnejših virov za
ohranjanje človekovega poguma za bivanje – in zato ne bomo nehali
brati Blochovih del. Upanje in utopija sta topli tok bivanja, strah in
tesnoba – ta dva tako čaščena pojma znotraj eksistencializma – pa
hladni in ljudomrzni tok, uperjen proti življenju in v smeri nihiliz-
ma.«69 Še zlasti upanju se človek, svari Bloch, nikoli ne sme odreči.70
št. 2, str. 161–166), njunima člankoma je sledil še Kocbekov odgovor 1963
(»Problematični« Ernst Bloch, Naša sodobnost 1963, št. 3, str. 183–189). O
Kocbekovem razumevanju Blocha glejte: C. Tóth: Blochova čudovita pozornost na
človeškost. H Kocbekovemu pojmovanju filozofije Ernsta Blocha, revija 2000, let. 1995,
št. 82/83, str. 187–179, in C. Tóth: Čudovita pozornost na človeškost, Slavistična
revija 45, št. 1-2, 1997, str. 178–189. V 60. letih je izšla recenzija Tübingenskega
uvoda v filozofijo A. Kirna (Teorija in praksa 4, 1967, št. 11, str. 1656–1660).
Naslednji članek o Blochu je izšel 1975 (T. Mastnak: Kdor je enkrat okušal
marksistično kritiko, se mu bodo vedno gnusile vse ideološke brbljarije, Tribuna 24,
1975, št. 21-25, 5. junij, str. 13–14). Tudi po Blochovi smrti se o njem pri nas ni
veliko pisalo, izšlo je nekaj krajših zapisov, njegovi estetiki je posvečen del knjige
J. Strehovca (Oblika kot problem, CZ, Ljubljana 1985), po 1990 pa je Blocha s
številnimi študijami o njegovi filozofiji slovenski javnosti predstavila Cvetka
Hedžet Tóth; Blochu je posvečen tudi del knjige C. Tóth Med metafiziko in etiko,
Pomurska založba, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Murska Sobota
2002.
69 Cvetka Hedžet Tóth: Drevo življenja in kristal – antika je samozadostna, v: Poetika
in simbolika prostora, Poligrafi 10, 2005, št. 38, str. 123.
70 Podobno kot z raziskovanjem Blochove misli je bilo z njenim prevajanjem: prvi
slovenski prevod je izšel 1962 (Iz II. dela Principa upanje: Kolumbus pri delti Orinoka;
»zemeljska kupola«, prev. D. Kosec, Problemi, 1962, št. 2, str. 166–169; Iz III. dela
Principa upanje: Le kdor sam hrepeni: Mignon, prev. D. Kosec, prav tam, str. 169–
171). Nekaj odlomkov iz Blochovih del je bilo prevedenih 1975 (Časopis za kritiko
znanosti, domišljijo in novo antropologijo 1975, št. 7-8, str. 2–9; Tribuna 24, 1975, št.
21-25, 5. junij, str. 14). Pozneje je izšlo še nekaj krajših revialnih prevodov in dva
nekoliko daljša prevoda, poglavje iz Ateizma v krščanstvu (Tudi Prometej je mit,
prev. N. Vitorović, Apokalipsa 1997, št. 14-15, str. 22–69) in poglavje Principa
upanja (Sprememba sveta ali enajst Marxovih tez, prev. B. Debenjak, v: Karl Marx et
al.: O spremembi sveta, Založba Sophia, Ljubljana 2008, str. 39–90).
65
