Page 64 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 64
RAZPRAVE, [TUDIJE
lahko o duhu marsikaj izvemo od materialistov, za katere je duh
problem, o materiji pa od idealistov, kajti materija zanje ni samo-
umevna tako kot za materialiste.50 Materijo (tako kot dialektiko) v
Tübingenskem uvodu označuje celo za hčer idealistične hiše in s svojimi
razmišljanji o duhu in materiji dokazuje, kako plodno je v filozofiji
načelo audiatur et altera pars ter nas – kot piše Cvetka Tóth – navaja k
vprašanju, ali »morda ravno idealizem ne omogoča materializma in
seveda obratno«;51 Bloch je »s svojim življenjskim prispevkom mate-
rialistični tradiciji razmišljanja trajno odvzel manjvrednostni kom-
pleks«.52 Bloch ugotavlja, da večina velikih filozofov ni bila materia-
listov prav zaradi mehanicizma v materializmu; to tezo dokazuje z
delom Problem materializma, njegova zgodovina in substanca. Za materia-
lizem je značilno, da je učil o sreči na zemlji in osvobajal strahu pred
onstranstvom ter poskušal svet razložiti iz njega samega, razsvetljenski
mehanični materializem (katerega najvidnejša predstavnika sta La
Mettrie in d’Holbach) je imel pomembno vlogo kritika lažne zavesti,
naslednik njegovega analitičnega pojma materije pa je bil vulgarni
materializem devetnajstega stoletja (Büchner, Moleschotte) in z izgubo
kritične vloge se je mehanični materializem izrodil v nihilizem.
O matematični fiziki, katere začetnik je Galilei, Bloch piše, da
naravo prikazuje »samo s polovico Pitagore«,53 torej samo kvantita-
tivno in ne tudi kvalitativno; mehanična kvantifikacija narave se
nanaša »samo na en sektor, ne pa na celoten krog barv niti na
prihodnostno vsebino narave«54 in zato spregleda tisti vidik materije,
ki ga Bloch na podlagi Aristotela, aristotelovske levice, Bruna, Boeh-
meja in Goetheja opredeljuje kot substrat objektivno realne možnosti,
torej spregleda njeno odprtost za prihodnost in njen horizont. Bloch
50 »Glede materije se je koristno posvetovati z idealisti, saj je materija tisto, zaradi
česar so v zadregi in je zato gonilni problem in ni sama po sebi razumljiva kot
pri materialistih. (Nasprotno je priporočljivo poiskati napotke o duhu pri
materialistih, ker je pri njih duh problem, ne pa rešitev kot pri idealistih.)« (TFV,
str. 32/TU, str. 234–235).
51 Cvetka Tóth: Duh utopije – Blochova filozofija samosrečanja, Anthropos 27, 1995,
št. l-2, str. 168.
52 Prav tam.
53 PU, str. 204/206.
54 Prav tam, str. 205/207.
62
lahko o duhu marsikaj izvemo od materialistov, za katere je duh
problem, o materiji pa od idealistov, kajti materija zanje ni samo-
umevna tako kot za materialiste.50 Materijo (tako kot dialektiko) v
Tübingenskem uvodu označuje celo za hčer idealistične hiše in s svojimi
razmišljanji o duhu in materiji dokazuje, kako plodno je v filozofiji
načelo audiatur et altera pars ter nas – kot piše Cvetka Tóth – navaja k
vprašanju, ali »morda ravno idealizem ne omogoča materializma in
seveda obratno«;51 Bloch je »s svojim življenjskim prispevkom mate-
rialistični tradiciji razmišljanja trajno odvzel manjvrednostni kom-
pleks«.52 Bloch ugotavlja, da večina velikih filozofov ni bila materia-
listov prav zaradi mehanicizma v materializmu; to tezo dokazuje z
delom Problem materializma, njegova zgodovina in substanca. Za materia-
lizem je značilno, da je učil o sreči na zemlji in osvobajal strahu pred
onstranstvom ter poskušal svet razložiti iz njega samega, razsvetljenski
mehanični materializem (katerega najvidnejša predstavnika sta La
Mettrie in d’Holbach) je imel pomembno vlogo kritika lažne zavesti,
naslednik njegovega analitičnega pojma materije pa je bil vulgarni
materializem devetnajstega stoletja (Büchner, Moleschotte) in z izgubo
kritične vloge se je mehanični materializem izrodil v nihilizem.
O matematični fiziki, katere začetnik je Galilei, Bloch piše, da
naravo prikazuje »samo s polovico Pitagore«,53 torej samo kvantita-
tivno in ne tudi kvalitativno; mehanična kvantifikacija narave se
nanaša »samo na en sektor, ne pa na celoten krog barv niti na
prihodnostno vsebino narave«54 in zato spregleda tisti vidik materije,
ki ga Bloch na podlagi Aristotela, aristotelovske levice, Bruna, Boeh-
meja in Goetheja opredeljuje kot substrat objektivno realne možnosti,
torej spregleda njeno odprtost za prihodnost in njen horizont. Bloch
50 »Glede materije se je koristno posvetovati z idealisti, saj je materija tisto, zaradi
česar so v zadregi in je zato gonilni problem in ni sama po sebi razumljiva kot
pri materialistih. (Nasprotno je priporočljivo poiskati napotke o duhu pri
materialistih, ker je pri njih duh problem, ne pa rešitev kot pri idealistih.)« (TFV,
str. 32/TU, str. 234–235).
51 Cvetka Tóth: Duh utopije – Blochova filozofija samosrečanja, Anthropos 27, 1995,
št. l-2, str. 168.
52 Prav tam.
53 PU, str. 204/206.
54 Prav tam, str. 205/207.
62
