Page 65 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 65
ANDREJ LESKOVIC
nadaljuje tradicijo, katere predstavnika sta Jakob Boehme in Schel-
ling, tradicijo, ki naravo razume kot natura naturans. Tako razume-
vanje narave je »mogoče nad« pozitivističnim naravoslovjem.55 Bloch
kritizira kvantitativno naravoslovje in daje prednost kvalitativnemu
pojmovanje narave, ki mu v Predavanjih o renesančni filozofiji (1972)
pravi kar »Goethe contra Newton«.56 Narava po Blochu ni sklenjena,
tako kot v človeški zgodovini tudi v njej obstaja dialektika. V delu
Subjekt – objekt kritizira Heglovo pojmovanje narave kot »nedolžnega
in nebojevitega izhajanja«57 in njegovo zanikanje razvoja v naravi ter
možnost novuma v njej.58 Piše o »realno-utopičnih šifrah«59 v naravi,
ki niso le šifre za človeka. V predavanju K ontologiji še-ne-biti domneva,
da ima narava svojo utopijo, govori o naravi kot figuri, katere sub-
stanca se šele oblikuje.60 Fizika, trdi Bloch, materijo razume statično,
formalizirano in kvantificirano, vendar omenja tudi energetske pri-
stope k obravnavi materije. Mehaniko je v sodobni fiziki premagala
elektromagnetika, ki materije ne pojmuje več statično; nestatična
materija je »nabita s silo, stisnjena z energijo […], atomi niso več trdna
opeka, njena struktura ni več v togem evklidskem prostoru.«61 Na
poti h koncepciji nemehanicistične odprte materije sta bila po Blochu
pomembna dva koraka. Prvega je naredil Marx, ki je v materializem
vključil Heglovo dialektiko, drugi, odločilni korak k taki koncepciji
materije je po Blochu vzpostavitev loka med utopijo in materijo
oziroma vključitev utopične funkcije v materijo, ki pomeni konec
toge delitve na duha in materijo. Blochova materija je utopični
substrat, svojo utopičnost pa dolguje možnosti v sebi; je »substrat
nikoli omejenih, nikoli izčrpanih možnosti«.62 Materija sveta po
55 Prim. Iring Fetscher: Uvjeti preživljavanja čovječanstva. Je li još moguće spasiti napredak,
Globus, Zagreb 1989, str. 131.
56 Ernst Bloch: Jakob Beme, v: Jakob Beme, Aurora ili jutranje rumenilo na Istoku,
Arion, Zemun 1988, str. 14.
57 Georg Wilhelm Friedrich Hegel: Filozofija zgodovine, prev. J. Kastelic, Cankarjeva
založba, Ljubljana 1967, str. 66.
58 Prim. Subjekt–objekt, str. 170 in dalje.
59 EM, str. 224.
60 TFV, str. 34.
61 TFV, str. 30/TU, str. 232.
62 Prav tam.
63
nadaljuje tradicijo, katere predstavnika sta Jakob Boehme in Schel-
ling, tradicijo, ki naravo razume kot natura naturans. Tako razume-
vanje narave je »mogoče nad« pozitivističnim naravoslovjem.55 Bloch
kritizira kvantitativno naravoslovje in daje prednost kvalitativnemu
pojmovanje narave, ki mu v Predavanjih o renesančni filozofiji (1972)
pravi kar »Goethe contra Newton«.56 Narava po Blochu ni sklenjena,
tako kot v človeški zgodovini tudi v njej obstaja dialektika. V delu
Subjekt – objekt kritizira Heglovo pojmovanje narave kot »nedolžnega
in nebojevitega izhajanja«57 in njegovo zanikanje razvoja v naravi ter
možnost novuma v njej.58 Piše o »realno-utopičnih šifrah«59 v naravi,
ki niso le šifre za človeka. V predavanju K ontologiji še-ne-biti domneva,
da ima narava svojo utopijo, govori o naravi kot figuri, katere sub-
stanca se šele oblikuje.60 Fizika, trdi Bloch, materijo razume statično,
formalizirano in kvantificirano, vendar omenja tudi energetske pri-
stope k obravnavi materije. Mehaniko je v sodobni fiziki premagala
elektromagnetika, ki materije ne pojmuje več statično; nestatična
materija je »nabita s silo, stisnjena z energijo […], atomi niso več trdna
opeka, njena struktura ni več v togem evklidskem prostoru.«61 Na
poti h koncepciji nemehanicistične odprte materije sta bila po Blochu
pomembna dva koraka. Prvega je naredil Marx, ki je v materializem
vključil Heglovo dialektiko, drugi, odločilni korak k taki koncepciji
materije je po Blochu vzpostavitev loka med utopijo in materijo
oziroma vključitev utopične funkcije v materijo, ki pomeni konec
toge delitve na duha in materijo. Blochova materija je utopični
substrat, svojo utopičnost pa dolguje možnosti v sebi; je »substrat
nikoli omejenih, nikoli izčrpanih možnosti«.62 Materija sveta po
55 Prim. Iring Fetscher: Uvjeti preživljavanja čovječanstva. Je li još moguće spasiti napredak,
Globus, Zagreb 1989, str. 131.
56 Ernst Bloch: Jakob Beme, v: Jakob Beme, Aurora ili jutranje rumenilo na Istoku,
Arion, Zemun 1988, str. 14.
57 Georg Wilhelm Friedrich Hegel: Filozofija zgodovine, prev. J. Kastelic, Cankarjeva
založba, Ljubljana 1967, str. 66.
58 Prim. Subjekt–objekt, str. 170 in dalje.
59 EM, str. 224.
60 TFV, str. 34.
61 TFV, str. 30/TU, str. 232.
62 Prav tam.
63
