Page 76 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 76
RAZPRAVE, [TUDIJE
Piccolomini seveda ni bil sam. Čeprav je bil morda prvi, ki je o Evropi
govoril kot o svoji in svojih sodobnikov domovini, ni bil edini. To
idejo so, bodisi pod njegovim vplivom bodisi neodvisno od njega,
zastopali tudi drugi humanisti, in takšen politični pojem Evrope se
je dejansko uveljavil. Tako je v zgodnjem 17. stoletju angleški poto-
pisec Samuel Purchas tudi Jezusa razglasil za Evropejca:
Evropi je dana pot, da se povzpne do Nebes, ne po matematičnih
načelih, ampak po božanski resnici. Jezus Kristus je njena pot, njena
resnica, njeno življenje; tisti, ki je že dolgo tega izročil ločitveno listino
nehvaležni Aziji, kjer je bil rojen, in Afriki, deželi njegovega bega in
zatočišča, ter postal skorajda v celoti in edinole Evropejec. Kajti le
malokdaj izvemo o tem imenu v Aziji, še manj v Afriki in sploh nič v
Ameriki […]. (Purchas, v: Hay, 1968/1995: 118.)
Pri Purchasu so Neevropejci že nedvoumno izključeni iz kristjan-
stva, hkrati pa so prisiljeni priznati superiornost kristjanov oz.
Evropejcev in postati njihovi »podložniki in sluge« – odkar so jih
»uzrli in si jih podvrgli Angleži in Holandci«, ki so se »s svojo trikrat
zaslužno mornarico tako pogosto polastili manjvrednih predelov
zemeljske oble« (Purchas, v: Hay, 1968/1995: 129).
Novalis bi v teh Purchasovih izvajanjih bržkone videl prav tiste
pritiske poslovnega življenja in skrbi za lastno korist, ki so razbili
njegovo kristjanstvo, toda edino obdobje, ki bi se lahko pokrivalo z
zlato dobo kristjanstva, kot jo opisuje, je čas križarskih vojn, zanj pa
vemo, da ni bilo niti najmanj podobno deveti deželi. Purchasovi
potopisi pa so dokaz več, da če svetopisemskega Jezusa nočemo v
resnici poslušati, lahko z njegovimi besedami in besedami apostolov
upravičujemo karkoli: tudi kolonialno izkoriščanje in zasužnjevanje.
III. IDEJA »KRŠČANSKE EVROPE« DANES
Za konec si oglejmo eno od sodobnih variacij iste politične ideje
Evrope, ki prvine Novalisove pravljice, za katere smo dejali, da imajo
podlago v dejstvih, prikazuje bolj trezno. Zagovarja jo Larry Sieden-
top, ki nasproti »unitarni viziji Evrope« po »francoskem modelu«
74
Piccolomini seveda ni bil sam. Čeprav je bil morda prvi, ki je o Evropi
govoril kot o svoji in svojih sodobnikov domovini, ni bil edini. To
idejo so, bodisi pod njegovim vplivom bodisi neodvisno od njega,
zastopali tudi drugi humanisti, in takšen politični pojem Evrope se
je dejansko uveljavil. Tako je v zgodnjem 17. stoletju angleški poto-
pisec Samuel Purchas tudi Jezusa razglasil za Evropejca:
Evropi je dana pot, da se povzpne do Nebes, ne po matematičnih
načelih, ampak po božanski resnici. Jezus Kristus je njena pot, njena
resnica, njeno življenje; tisti, ki je že dolgo tega izročil ločitveno listino
nehvaležni Aziji, kjer je bil rojen, in Afriki, deželi njegovega bega in
zatočišča, ter postal skorajda v celoti in edinole Evropejec. Kajti le
malokdaj izvemo o tem imenu v Aziji, še manj v Afriki in sploh nič v
Ameriki […]. (Purchas, v: Hay, 1968/1995: 118.)
Pri Purchasu so Neevropejci že nedvoumno izključeni iz kristjan-
stva, hkrati pa so prisiljeni priznati superiornost kristjanov oz.
Evropejcev in postati njihovi »podložniki in sluge« – odkar so jih
»uzrli in si jih podvrgli Angleži in Holandci«, ki so se »s svojo trikrat
zaslužno mornarico tako pogosto polastili manjvrednih predelov
zemeljske oble« (Purchas, v: Hay, 1968/1995: 129).
Novalis bi v teh Purchasovih izvajanjih bržkone videl prav tiste
pritiske poslovnega življenja in skrbi za lastno korist, ki so razbili
njegovo kristjanstvo, toda edino obdobje, ki bi se lahko pokrivalo z
zlato dobo kristjanstva, kot jo opisuje, je čas križarskih vojn, zanj pa
vemo, da ni bilo niti najmanj podobno deveti deželi. Purchasovi
potopisi pa so dokaz več, da če svetopisemskega Jezusa nočemo v
resnici poslušati, lahko z njegovimi besedami in besedami apostolov
upravičujemo karkoli: tudi kolonialno izkoriščanje in zasužnjevanje.
III. IDEJA »KRŠČANSKE EVROPE« DANES
Za konec si oglejmo eno od sodobnih variacij iste politične ideje
Evrope, ki prvine Novalisove pravljice, za katere smo dejali, da imajo
podlago v dejstvih, prikazuje bolj trezno. Zagovarja jo Larry Sieden-
top, ki nasproti »unitarni viziji Evrope« po »francoskem modelu«
74
