Page 81 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 81
Fanika Krajnc -Vre~ko
RAJHMANOVA SOCIALNO ZAVZETA
TEOLOGIJA
Uvod
Človek kot oseba in socialno bitje je pogojen z družbenim okoljem,
ki je skozi zgodovino bilo uravnavano oziroma vodeno z različnimi
družbenimi sistemi in prežeto z miselnimi tokovi, ki so prevevali to
družbeno okolje. Druga polovica dvajsetega stoletja je bila zazna-
movana s komunističnimi režimi, ki so v glavnem zatirali človeka kot
osebo, kot razmišljajoče bitje ter končno človeka kot religiozno bitje
in pripadnika določene religije. V razmerah splošnega zatiranja so se
v mnogih komunističnih deželah tudi nekateri teologi postavili na
stran »izkoriščanih ljudskih množic« in skušali najti teološko opra-
vičilo za revolucije, za osvoboditev izpod kapitalističnega in kasneje
izpod komunističnih režimov. Mednje na slovenskem prav gotovo
sodi tudi teolog in filolog Jože Rajhman (1924–1998), ki je po 2.
vatikanskem koncilu skupaj z Vekoslavom Grmičem in krogom okoli
revije Znamenje v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja zagovarjal
teologijo osvoboditve in politično teologijo kot socialno zavzeto
teologijo. V nadaljevanju bomo skušali osvetliti Rajhmanov odnos
do aktualnih družbenih vprašanj ter spomniti na razmere v takratni
družbi, ki se še danes kažejo zelo aktualne.
1.1 Teologija v službi človeka,
občutljiva na družbena dogajanja
Čeprav danes, že daleč od padca berlinskega zidu, redkokdaj
slišimo o teologiji osvoboditve, se vendarle vedno znova zdi zelo
aktualno vprašanje socialno zavzete teologije, ki ji ni vseeno, v kakš-
nem položaju se je znašlo človeštvo – na eni strani v preobilju potroš-
79
RAJHMANOVA SOCIALNO ZAVZETA
TEOLOGIJA
Uvod
Človek kot oseba in socialno bitje je pogojen z družbenim okoljem,
ki je skozi zgodovino bilo uravnavano oziroma vodeno z različnimi
družbenimi sistemi in prežeto z miselnimi tokovi, ki so prevevali to
družbeno okolje. Druga polovica dvajsetega stoletja je bila zazna-
movana s komunističnimi režimi, ki so v glavnem zatirali človeka kot
osebo, kot razmišljajoče bitje ter končno človeka kot religiozno bitje
in pripadnika določene religije. V razmerah splošnega zatiranja so se
v mnogih komunističnih deželah tudi nekateri teologi postavili na
stran »izkoriščanih ljudskih množic« in skušali najti teološko opra-
vičilo za revolucije, za osvoboditev izpod kapitalističnega in kasneje
izpod komunističnih režimov. Mednje na slovenskem prav gotovo
sodi tudi teolog in filolog Jože Rajhman (1924–1998), ki je po 2.
vatikanskem koncilu skupaj z Vekoslavom Grmičem in krogom okoli
revije Znamenje v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja zagovarjal
teologijo osvoboditve in politično teologijo kot socialno zavzeto
teologijo. V nadaljevanju bomo skušali osvetliti Rajhmanov odnos
do aktualnih družbenih vprašanj ter spomniti na razmere v takratni
družbi, ki se še danes kažejo zelo aktualne.
1.1 Teologija v službi človeka,
občutljiva na družbena dogajanja
Čeprav danes, že daleč od padca berlinskega zidu, redkokdaj
slišimo o teologiji osvoboditve, se vendarle vedno znova zdi zelo
aktualno vprašanje socialno zavzete teologije, ki ji ni vseeno, v kakš-
nem položaju se je znašlo človeštvo – na eni strani v preobilju potroš-
79
