Page 85 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 85
FANIKA KRAJNC - VRE^KO
17). Zaradi tega Cerkev daje smernice, po katerih naj se ravnajo t. i.
osvobodilna gibanja: »Sistematično uporabo nasilja kot domnevno
nujne poti do osvoboditve je treba zavreči kot razdiralno slepilo, ki
odpira pot k novemu zasužnjevanju« (CD 31, 76), zato je »prvenstvena,
prioritetna naloga, ki je pogoj za uspeh vseh drugih, […] vzgojne narave.
Ljubezen kot vodilo zavzetega delovanja mora že sedaj voditi k nastaja-
nju novih oblik solidarnosti. K tem nalogam, ki jih kot zlasti pereče
zahteva krščanska vest, so pozvani vsi ljudje dobre volje.« (CD 31, 99.)
Teologija osvoboditve se je razvila v močno svetovno teološko in
pastoralno gibanje. Po letu 1986 so latinskoameriški teologi začeli
izdajati obsežno delo Teologija in osvoboditev, ki je izšlo v vseh glavnih
svetovnih jezikih. Zbirka prikazuje razsežnosti gibanja teologije
osvoboditve, širino teoretičnih in praktičnih zornih kotov tovrstne
teološke obravnave, njeno ukoreninjenost v latinskoameriško Cerkev,
zahtevo po poglabljanju in večji strogosti teološke govorice, ki se kaže
kot posebna dimenzija »teologije Tretjega sveta« ter je izziv zahodni
katoliški in ekumenski teologiji (Gibellini, 1996: 382). Teologija
osvoboditve pa ni ostala omejena na dežele Latinske Amerike, temveč
se je v različnih oblikah razširila po vsem svetu. Zatorej njene ideje
najdemo tudi pri nas.
1.3 Ideje teologije osvoboditve na Slovenskem
Ideje teologije osvoboditve na Slovenskem izhajajo že iz katoli-
škega socialnega gibanja konec 19. stoletja z njegovo »opcijo za
uboge« in odločilno vlogo Cerkve pri prizadevanju za socialno pravič-
nost. Med najpomembnejše avtorje sodi »Mahničev krog« s krščan-
skimi socialisti, ki so pod vplivom močnega katoliškega socialnega
gibanja »držali korak z dogajanji v Evropi ob koncu 19. stoletja«. Med
teologe, ki so si prizadevali za socialno pravičnost in kasneje za ideje
osvoboditve, moremo uvrstiti A. Ušeničnika, J. E. Kreka in A. Gosarja,
po drugi svetovni vojni pa E. Kocbeka in V. Truhlarja ter V. Grmiča v
pokoncilskem času.
A. Kralj, ki je v svoji disertaciji leta 2001 predstavil ideje teologije
osvoboditve na Slovenskem, ugotavlja, »da so v slovenskem prostoru
v obdobju pred in med drugo svetovno vojno navzoči fenomeni, v
katerih vidimo anticipacijo idejnih poudarkov in praktičnih posku-
83
17). Zaradi tega Cerkev daje smernice, po katerih naj se ravnajo t. i.
osvobodilna gibanja: »Sistematično uporabo nasilja kot domnevno
nujne poti do osvoboditve je treba zavreči kot razdiralno slepilo, ki
odpira pot k novemu zasužnjevanju« (CD 31, 76), zato je »prvenstvena,
prioritetna naloga, ki je pogoj za uspeh vseh drugih, […] vzgojne narave.
Ljubezen kot vodilo zavzetega delovanja mora že sedaj voditi k nastaja-
nju novih oblik solidarnosti. K tem nalogam, ki jih kot zlasti pereče
zahteva krščanska vest, so pozvani vsi ljudje dobre volje.« (CD 31, 99.)
Teologija osvoboditve se je razvila v močno svetovno teološko in
pastoralno gibanje. Po letu 1986 so latinskoameriški teologi začeli
izdajati obsežno delo Teologija in osvoboditev, ki je izšlo v vseh glavnih
svetovnih jezikih. Zbirka prikazuje razsežnosti gibanja teologije
osvoboditve, širino teoretičnih in praktičnih zornih kotov tovrstne
teološke obravnave, njeno ukoreninjenost v latinskoameriško Cerkev,
zahtevo po poglabljanju in večji strogosti teološke govorice, ki se kaže
kot posebna dimenzija »teologije Tretjega sveta« ter je izziv zahodni
katoliški in ekumenski teologiji (Gibellini, 1996: 382). Teologija
osvoboditve pa ni ostala omejena na dežele Latinske Amerike, temveč
se je v različnih oblikah razširila po vsem svetu. Zatorej njene ideje
najdemo tudi pri nas.
1.3 Ideje teologije osvoboditve na Slovenskem
Ideje teologije osvoboditve na Slovenskem izhajajo že iz katoli-
škega socialnega gibanja konec 19. stoletja z njegovo »opcijo za
uboge« in odločilno vlogo Cerkve pri prizadevanju za socialno pravič-
nost. Med najpomembnejše avtorje sodi »Mahničev krog« s krščan-
skimi socialisti, ki so pod vplivom močnega katoliškega socialnega
gibanja »držali korak z dogajanji v Evropi ob koncu 19. stoletja«. Med
teologe, ki so si prizadevali za socialno pravičnost in kasneje za ideje
osvoboditve, moremo uvrstiti A. Ušeničnika, J. E. Kreka in A. Gosarja,
po drugi svetovni vojni pa E. Kocbeka in V. Truhlarja ter V. Grmiča v
pokoncilskem času.
A. Kralj, ki je v svoji disertaciji leta 2001 predstavil ideje teologije
osvoboditve na Slovenskem, ugotavlja, »da so v slovenskem prostoru
v obdobju pred in med drugo svetovno vojno navzoči fenomeni, v
katerih vidimo anticipacijo idejnih poudarkov in praktičnih posku-
83
