Page 87 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 87
FANIKA KRAJNC - VRE^KO
prostor v svetu. Cerkev ima svoj prostor v svetu, le da ni vedno bila o
tem prepričana. Prav tu pa je naloga politične teologije, da pokaže na
njeno bistvo. Cerkev je poslana v svet, da bi svetu oznanila Kristusovo
odrešenje.« (Rajhman, 1975: 406.). Rajhman poudarja novo herme-
nevtiko, ki jo je kasneje kritično ovrednotila Kongregacija za verski
nauk v Navodilu o teologiji osvoboditve leta 1984: »Nova hermenevtika,
ki je obsežena v ’teologiji osvoboditve’, vodi v novo branje svetega
pisma, ki je v bistvu politično. Tako se posebno velik pomen pripisuje
dogodku izhoda iz Egipta, kolikor je osvoboditev izpod politične
sužnosti. Predlagajo tudi politično branje Magnifikata. Napaka tu
ni v tem, da so pozorni na politično razsežnost svetopisemskih
pripovedi, marveč v tem, da spreminjajo to razsežnost v glavno in
izključno razsežnost; to pa vodi v zoženo branje svetega pisma.« (CD
24, X,5.)
Rajhman se ne opira izključno na hermenevtiko, temveč poudarja
predvsem vlogo pokoncilske Cerkve v delu za uboge in opozarja na
njeno mesto oziroma vlogo v svetu. Najpomembnejšo odločitev
Cerkve 19. in 20. stoletja vidi v tem, da je v svojih socialnih enciklikah
potrdila, da hoče hoditi za Kristusom tudi v praksi, ne samo v teoriji.
Vendar je tudi v teoriji storila odločilen korak, predvsem ko je zani-
kala marksistično krilatico, da bi bila vera »opij za ljudstvo«, saj je po
2. vatikanskem koncilu v koncilskih odlokih izpostavila konstitucijo
o Cerkvi v sedanjem svetu.
2.1 Kritika Cerkve in poskus socialno zavzete smeri teologije
Kot smo že omenili, Rajhmana ne moremo šteti med tipične
predstavnike teologije osvoboditve, je pa blizu »Grmičevi socialistični
teologiji«, s katero na Slovenskem poimenujemo krog okoli revije
Znamenje. Za ta krog je bila na eni strani značilna stroga in kritična
drža do vesoljne katoliške in še posebej do krajevne Cerkve ter na
drugi strani spravljivo stališče do takratne družbe. Hkrati je bila
očitna prizanesljiva naklonjenost do oblasti in socialistične družbene
ureditve (Lah, 1999: 177), zato pa moremo toliko bolj govoriti o
Rajhmanovi »socialno zavzeti teologiji«. Rajhmanove socialne ideje
so najmočneje izražene v razpravi Nova pota slovenske evangelizacije, ki
je izšla v knjižici Vprašanja našega časa v luči teologije. Izdala sta jo skupaj
85
prostor v svetu. Cerkev ima svoj prostor v svetu, le da ni vedno bila o
tem prepričana. Prav tu pa je naloga politične teologije, da pokaže na
njeno bistvo. Cerkev je poslana v svet, da bi svetu oznanila Kristusovo
odrešenje.« (Rajhman, 1975: 406.). Rajhman poudarja novo herme-
nevtiko, ki jo je kasneje kritično ovrednotila Kongregacija za verski
nauk v Navodilu o teologiji osvoboditve leta 1984: »Nova hermenevtika,
ki je obsežena v ’teologiji osvoboditve’, vodi v novo branje svetega
pisma, ki je v bistvu politično. Tako se posebno velik pomen pripisuje
dogodku izhoda iz Egipta, kolikor je osvoboditev izpod politične
sužnosti. Predlagajo tudi politično branje Magnifikata. Napaka tu
ni v tem, da so pozorni na politično razsežnost svetopisemskih
pripovedi, marveč v tem, da spreminjajo to razsežnost v glavno in
izključno razsežnost; to pa vodi v zoženo branje svetega pisma.« (CD
24, X,5.)
Rajhman se ne opira izključno na hermenevtiko, temveč poudarja
predvsem vlogo pokoncilske Cerkve v delu za uboge in opozarja na
njeno mesto oziroma vlogo v svetu. Najpomembnejšo odločitev
Cerkve 19. in 20. stoletja vidi v tem, da je v svojih socialnih enciklikah
potrdila, da hoče hoditi za Kristusom tudi v praksi, ne samo v teoriji.
Vendar je tudi v teoriji storila odločilen korak, predvsem ko je zani-
kala marksistično krilatico, da bi bila vera »opij za ljudstvo«, saj je po
2. vatikanskem koncilu v koncilskih odlokih izpostavila konstitucijo
o Cerkvi v sedanjem svetu.
2.1 Kritika Cerkve in poskus socialno zavzete smeri teologije
Kot smo že omenili, Rajhmana ne moremo šteti med tipične
predstavnike teologije osvoboditve, je pa blizu »Grmičevi socialistični
teologiji«, s katero na Slovenskem poimenujemo krog okoli revije
Znamenje. Za ta krog je bila na eni strani značilna stroga in kritična
drža do vesoljne katoliške in še posebej do krajevne Cerkve ter na
drugi strani spravljivo stališče do takratne družbe. Hkrati je bila
očitna prizanesljiva naklonjenost do oblasti in socialistične družbene
ureditve (Lah, 1999: 177), zato pa moremo toliko bolj govoriti o
Rajhmanovi »socialno zavzeti teologiji«. Rajhmanove socialne ideje
so najmočneje izražene v razpravi Nova pota slovenske evangelizacije, ki
je izšla v knjižici Vprašanja našega časa v luči teologije. Izdala sta jo skupaj
85
