Page 26 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 26
dia universitatis her editati, letnik 7 (2019), številk a 1 26ob poti, tudi napojiti.76 V obravnavanem času jepred letom 1941 po pričevanju, več gosk kakor
bilo to še skoraj povsod možno. Vendar so bile že rac,80 so poleg dveh s perutnino preobremenjenih
hereditatiprisotne številne ovire, npr. neprimernost vodevaških mlak, kjer je večja nosila značilno ime Ra-
ali pa težka dostopnost rečne gladine reke Save čještališče, cenili čistejše vodne površine lučaj od
na nekaterih odsekih brižansko-mrtviške vrbi- vasi, na ledini Mlake in Pod vrbe, v sklopu velike
ne, kjer se je Sava v novem kanalu do tega časa ledine Gmajne. Tu je izpričana tudi paša koz, od
že znatno poglobila. Do izraza so zato prihajale perutnine pa so se tu v največji meri pasle gosi,
vodne površine med reko in vasjo. ki so tod našle kvalitetnejšo pašo, kot v umaza-
nih vaških mlakah. Te so številčno prevladova-
Poglejmo sedaj topografijo teh voda. Na le nad racami, saj so jih – poleg mesa – cenili za-
skopiškem območju je bilo na gorenjeskopiškem, radi najfinejšega perja za posteljnino in peruti za
okoli 150 m dolga vodna površina na Spini (Vo- omela81 ter zaradi obrednega pripravljanja (bo-
dopivec 2008, 77–78), na ledini Sredji prudi, se žične) zdravilne maščobe. Nesoljena surova ma-
omenjajo v mrtvicah trije napajalniki ( Vodo- ščoba gosi v posodi, je bila na Bregah sestavni del
pivec 2008, p. 72, 77), to so omejena območja z jaslic in s tem božičnega blagoslova. Takšna se je
vodo v stari strugi. O njihovi osnovni rabi zgo- stalila in se uporabljala skozi vse leto za zdravlje-
vorno priča ime samo. Globina najmanj enega nje. Gosjemu perju je po kvaliteti sledilo račje, ki
med njimi je zahtevala plavanje živine pri preč- pa je bilo že težje in manj zaželjeno. Kokošje pa je
kanju (Vodopivec 2008, p. 77) in prav tako na le- zaradi svoje težine sploh veljalo za najslabše.82 Na
dini Amerika. Na dolenjeskopiškem so bile vod- Drnovem so za posteljnino tedaj cofali perje še
ne površine primerne za napajanje na več mestih domala pri vsaki hiši,83 dejavnost pa je pomenila
vzhodno od ledine Studenec, in sicer: Dolenji tudi pomemben socialni vidik, zimskega druže-
prudi, Spinca/Veliki in Mali Šlegel.77 Te vode nja predvsem ženskega dela domačije.
so dokončno presušile do 1960-tih let ali nekoli-
ko kasneje.78 V vaseh zahodno od skopiškega ob- Na Drnovem so gosi in race zahajale v obe
močja so bila takšna območja površinsko manj vaški mlaki, tj. Kilarjevo in Jakšavo. V njih je
obsežna. Na brižanskem: na ledini Globajnk voda človeku segala do pasu, na gladini pa je od
(kjer se zaradi nevarnosti terena ni napajalo ži- pregretosti in preobremenjenosti v vročih dneh
vine), Velike vode, Zlatičje, občasno, v jesenskem plavala »zelena smetana«.84 Paša gosi je bila
času, še na predelu Ločica in Delečki. Vodna- na Drnovem razširjena tudi na območju ledine
ta je bila tudi ledina Pod vrbam. Na mrtviško- Mlake v smer vasi Brege. Tam je šlo za večje in
-vihranskem je bila voda na ledini Struga, Pod čistejše vodne površine, kot posledice dviga tal-
belim bregom in morda še kje v bližini Petrove ne vode (Rihter 2015, 183–185). Tod zelo razšir-
škarpe.79 Na Drnovem le na območju Mlak in jena vrsta domačih rac so bile t. i. gluhe race ali
deloma na ledini Barovna. Druge drnovske mla- mutke, ki so bile običajno tudi letalke. Tudi do-
ke, npr. Kilarjeva in Jakševa, niso bile primerne mače gosi so bile tedaj vsaj deloma še leteče. Paša
za napajanje živine. teh je bila prosta, človekova prisotnost ob paši pa
nepotrebna. Največ gosi je premogel vaški predel
Paša gosi Kot, ki je bil najbližje vaškima mlakama:
Pred drugo svetovno vojno so bile gosi, poleg ko-
koši tod najštevilčnejša perjad, njihova paša je goske so bile iz Kota in so jih tamkjašnje
bila najbolj povezana z mokrim svetom v nepo- ženske hodile gonit tam, kjer so bile poprej
sredni bližini vasi. Na Bregah, kjer naj bi bilo, mlake pod vasjo … (Rihter 2015, 169–170),
76 Informator VER, EKC, IFS. 80 Informator VER.
77 Informator RCD, STM, XSX, idr. 81 Sestavni del inventarja pri peči.
78 Informator ZXF. 82 Informator VER, IFS, IKC, EKC, SOV, BAS, idr.
79 Informator PAT, PAJ. 83 Informator BAS.
84 Informator VVK.
bilo to še skoraj povsod možno. Vendar so bile že rac,80 so poleg dveh s perutnino preobremenjenih
hereditatiprisotne številne ovire, npr. neprimernost vodevaških mlak, kjer je večja nosila značilno ime Ra-
ali pa težka dostopnost rečne gladine reke Save čještališče, cenili čistejše vodne površine lučaj od
na nekaterih odsekih brižansko-mrtviške vrbi- vasi, na ledini Mlake in Pod vrbe, v sklopu velike
ne, kjer se je Sava v novem kanalu do tega časa ledine Gmajne. Tu je izpričana tudi paša koz, od
že znatno poglobila. Do izraza so zato prihajale perutnine pa so se tu v največji meri pasle gosi,
vodne površine med reko in vasjo. ki so tod našle kvalitetnejšo pašo, kot v umaza-
nih vaških mlakah. Te so številčno prevladova-
Poglejmo sedaj topografijo teh voda. Na le nad racami, saj so jih – poleg mesa – cenili za-
skopiškem območju je bilo na gorenjeskopiškem, radi najfinejšega perja za posteljnino in peruti za
okoli 150 m dolga vodna površina na Spini (Vo- omela81 ter zaradi obrednega pripravljanja (bo-
dopivec 2008, 77–78), na ledini Sredji prudi, se žične) zdravilne maščobe. Nesoljena surova ma-
omenjajo v mrtvicah trije napajalniki ( Vodo- ščoba gosi v posodi, je bila na Bregah sestavni del
pivec 2008, p. 72, 77), to so omejena območja z jaslic in s tem božičnega blagoslova. Takšna se je
vodo v stari strugi. O njihovi osnovni rabi zgo- stalila in se uporabljala skozi vse leto za zdravlje-
vorno priča ime samo. Globina najmanj enega nje. Gosjemu perju je po kvaliteti sledilo račje, ki
med njimi je zahtevala plavanje živine pri preč- pa je bilo že težje in manj zaželjeno. Kokošje pa je
kanju (Vodopivec 2008, p. 77) in prav tako na le- zaradi svoje težine sploh veljalo za najslabše.82 Na
dini Amerika. Na dolenjeskopiškem so bile vod- Drnovem so za posteljnino tedaj cofali perje še
ne površine primerne za napajanje na več mestih domala pri vsaki hiši,83 dejavnost pa je pomenila
vzhodno od ledine Studenec, in sicer: Dolenji tudi pomemben socialni vidik, zimskega druže-
prudi, Spinca/Veliki in Mali Šlegel.77 Te vode nja predvsem ženskega dela domačije.
so dokončno presušile do 1960-tih let ali nekoli-
ko kasneje.78 V vaseh zahodno od skopiškega ob- Na Drnovem so gosi in race zahajale v obe
močja so bila takšna območja površinsko manj vaški mlaki, tj. Kilarjevo in Jakšavo. V njih je
obsežna. Na brižanskem: na ledini Globajnk voda človeku segala do pasu, na gladini pa je od
(kjer se zaradi nevarnosti terena ni napajalo ži- pregretosti in preobremenjenosti v vročih dneh
vine), Velike vode, Zlatičje, občasno, v jesenskem plavala »zelena smetana«.84 Paša gosi je bila
času, še na predelu Ločica in Delečki. Vodna- na Drnovem razširjena tudi na območju ledine
ta je bila tudi ledina Pod vrbam. Na mrtviško- Mlake v smer vasi Brege. Tam je šlo za večje in
-vihranskem je bila voda na ledini Struga, Pod čistejše vodne površine, kot posledice dviga tal-
belim bregom in morda še kje v bližini Petrove ne vode (Rihter 2015, 183–185). Tod zelo razšir-
škarpe.79 Na Drnovem le na območju Mlak in jena vrsta domačih rac so bile t. i. gluhe race ali
deloma na ledini Barovna. Druge drnovske mla- mutke, ki so bile običajno tudi letalke. Tudi do-
ke, npr. Kilarjeva in Jakševa, niso bile primerne mače gosi so bile tedaj vsaj deloma še leteče. Paša
za napajanje živine. teh je bila prosta, človekova prisotnost ob paši pa
nepotrebna. Največ gosi je premogel vaški predel
Paša gosi Kot, ki je bil najbližje vaškima mlakama:
Pred drugo svetovno vojno so bile gosi, poleg ko-
koši tod najštevilčnejša perjad, njihova paša je goske so bile iz Kota in so jih tamkjašnje
bila najbolj povezana z mokrim svetom v nepo- ženske hodile gonit tam, kjer so bile poprej
sredni bližini vasi. Na Bregah, kjer naj bi bilo, mlake pod vasjo … (Rihter 2015, 169–170),
76 Informator VER, EKC, IFS. 80 Informator VER.
77 Informator RCD, STM, XSX, idr. 81 Sestavni del inventarja pri peči.
78 Informator ZXF. 82 Informator VER, IFS, IKC, EKC, SOV, BAS, idr.
79 Informator PAT, PAJ. 83 Informator BAS.
84 Informator VVK.
