Page 27 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 27
ia universitatispa tudi obcestni del Fara, kjer so imeli do 25 gosi rimo tudi o izvornem življenjskem okolju avtoh-
poplavna r avnica r eke save na krškem polju kot gospodarsko zaledje ... 27 na hišo, ni zaostajal.85 Preprost izračun pove, da tone krškopoljske pasme prašiča.
je občasno šlo za stotine gosk, kakor tudi sicer
poriča izročilo in spomini. Gosi so na pašo ho- Krškopoljska pasma je predstavljala edino
dile tudi same v gosjem sledu ali pa so iz dvori- pasmo, ki so jo pred vojno tod redili,89 pravili
šč nad staro brežino poletavale v mlake in se od pa so ji pasasta sorta,90 ki se ji je po vojni pridru-
tam pred večerom tudi vračale.86 Opoldne so go- žila in pomešala še t. i. hrvaška sorta91 in druge
spodinje prihajale k mlakam z žitnim zrnjem, (prim. Rohrman 1899, 9; Počkar 2001b, 577; Ša-
da bi iz jate priklicale svoje gosi in jih nahrani- lehar 2015). Zato pred obravnavo njegovega paš-
le. Pred večerom so jih prišle včasih ponovno nega zaledja spregovorimo še nekaj o splošnih
iskat.87 Preverjali so število vrnjenih gosi in po podatkih o povezavi te pasme z našim območ-
potrebi (manjkajoče), iskali v mlakah, kjer so na- jem.
vadno zaostale zaradi poškodb ali nenadne obo-
lelosti.88 Viljem Rohrman, ki prvi podrobno opisuje
krškopoljskega prašiča, je izpostavil značilno ob-
O dobrih pogojih za rejo perutnine v Posav- močje njegovega življenjskega okolja pri Šentjer-
ju v 2. polovici 19. stoletja piše Ferdinand Ripšl, neju, ob Krki in ob Savi, na Krškem polju (1899,
za sosednjo, videmsko župnijo onkraj Save, kjer 9). Skupna značilnost v vaseh, ki jih našteva kot
naj bi nekatere vrste pa so ob pitanju dosegale najpomembnejše pri vzreji krškopoljskega pra-
nenavadne velikosti. Gosi so naprimer pri peče- šiča, je bližina mokrotnega obrobja Krakovske-
nju dajale tudi 2 dunajska funta masti (tj. 1,12kg). ga gozda ali poplavnih ravnic Krke in Save. Dr-
Sloves videmske perutnine je tedaj segal daleč novo poimensko izpostavlja kot pomembnejše
preko meja Štajerske (Ripšl 2007, 158). Reja, ko- vzrejišče, ob tem pa tudi kot enega štirih največ-
koši, rac, gosi in puranov je bila nasploh značilna jih središč za trgovanje s temi prašiči (Rohrman
za Krško polje v času konec 19. stoletja in v začet- 1899, 9–10). Na Drnovem so bili namreč od leta
ku 20. stoletja. Prav tako prekupčevanje z jajci, 1855 dalje trije letni, veliki svinjsko-živinski in
kjer se v Brežicah omenja »jajčni kralj« (D. S. kramarski sejmi, na ledini Gmajna v stari savski
1930, 11), podobno tudi na Drnovem od koder je strugi, in sicer: 12. marca , 24. junija in 29. sep-
Vene Franc st. vozil jajca v Zagreb in v Trst (Rih- tembra to so bili t. i. Gregorjev, Janezov in Mihe-
ter 2015, 176). lov sejem (Rihter 2015, 185–189). V 1920-tih letih
so krškopoljske prašiče prodajali po 8–10 tednov
Gosi so bile še pred desetletji tod zelo po- stare na Notranjsko, Goriško, v Istro in v nemške
membna vzrejna vrsta povezana z mokrim sve- avstrijske dežele, še poprej pa tudi na Gorenjsko
tom. Z spremenjenimi navadami prebivalstva, in na Kočevsko (D. S. 1930, 11). S tem se naše ob-
modernizacijo dvorišč in novih podob vasi, opre- močje krškopoljskih vasi, s poplavno ravnico in
mljenih z elementi, ki so značilnejši za mesta ter zaledjem rodovitnih njiv, opredeljuje kot temelj-
z spremembami v dostopnosti do (nekdanjih) ni življenjski okoliš krškopoljskega prašiča, kjer
skupnih vaških površin in nenazadnje, z osušit- je bilo hkrati zadoščeno tako gojitvenin, kakor
vijo mokrega vaškega okolja, je reja gosi po vaseh tržnim potrebam in kjer zlasti izstopa vloga vasi
skoraj povsem zamrla. Drnovo. Vas Drnovo, ima za razliko od ostalih
petih v sklopu naše obravnave, ohranjene še ne-
Paša (krškopoljske pasme) prašičev katere prvine stare poljske razdelitve, ki bi je bilo
V kolikor spregovorimo o paši prašičev v – če ne iz drugačnih razlogov – nemara vsaj za-
poplavni ravnici Krškega polja, pravzaprav govo- radi povezave s krškopoljsko pasmo, nujno ohra-
niti kot tako. Poglejmo zakaj.
85 Informator EDA.
86 Informator DMD. 89 Informatorja TTR in STM.
87 Informator EDA. 90 Informator MIM, TTR, SJR, IFS, VER, idr.
88 Informator DMD. 91 Informator IFS.
poplavna r avnica r eke save na krškem polju kot gospodarsko zaledje ... 27 na hišo, ni zaostajal.85 Preprost izračun pove, da tone krškopoljske pasme prašiča.
je občasno šlo za stotine gosk, kakor tudi sicer
poriča izročilo in spomini. Gosi so na pašo ho- Krškopoljska pasma je predstavljala edino
dile tudi same v gosjem sledu ali pa so iz dvori- pasmo, ki so jo pred vojno tod redili,89 pravili
šč nad staro brežino poletavale v mlake in se od pa so ji pasasta sorta,90 ki se ji je po vojni pridru-
tam pred večerom tudi vračale.86 Opoldne so go- žila in pomešala še t. i. hrvaška sorta91 in druge
spodinje prihajale k mlakam z žitnim zrnjem, (prim. Rohrman 1899, 9; Počkar 2001b, 577; Ša-
da bi iz jate priklicale svoje gosi in jih nahrani- lehar 2015). Zato pred obravnavo njegovega paš-
le. Pred večerom so jih prišle včasih ponovno nega zaledja spregovorimo še nekaj o splošnih
iskat.87 Preverjali so število vrnjenih gosi in po podatkih o povezavi te pasme z našim območ-
potrebi (manjkajoče), iskali v mlakah, kjer so na- jem.
vadno zaostale zaradi poškodb ali nenadne obo-
lelosti.88 Viljem Rohrman, ki prvi podrobno opisuje
krškopoljskega prašiča, je izpostavil značilno ob-
O dobrih pogojih za rejo perutnine v Posav- močje njegovega življenjskega okolja pri Šentjer-
ju v 2. polovici 19. stoletja piše Ferdinand Ripšl, neju, ob Krki in ob Savi, na Krškem polju (1899,
za sosednjo, videmsko župnijo onkraj Save, kjer 9). Skupna značilnost v vaseh, ki jih našteva kot
naj bi nekatere vrste pa so ob pitanju dosegale najpomembnejše pri vzreji krškopoljskega pra-
nenavadne velikosti. Gosi so naprimer pri peče- šiča, je bližina mokrotnega obrobja Krakovske-
nju dajale tudi 2 dunajska funta masti (tj. 1,12kg). ga gozda ali poplavnih ravnic Krke in Save. Dr-
Sloves videmske perutnine je tedaj segal daleč novo poimensko izpostavlja kot pomembnejše
preko meja Štajerske (Ripšl 2007, 158). Reja, ko- vzrejišče, ob tem pa tudi kot enega štirih največ-
koši, rac, gosi in puranov je bila nasploh značilna jih središč za trgovanje s temi prašiči (Rohrman
za Krško polje v času konec 19. stoletja in v začet- 1899, 9–10). Na Drnovem so bili namreč od leta
ku 20. stoletja. Prav tako prekupčevanje z jajci, 1855 dalje trije letni, veliki svinjsko-živinski in
kjer se v Brežicah omenja »jajčni kralj« (D. S. kramarski sejmi, na ledini Gmajna v stari savski
1930, 11), podobno tudi na Drnovem od koder je strugi, in sicer: 12. marca , 24. junija in 29. sep-
Vene Franc st. vozil jajca v Zagreb in v Trst (Rih- tembra to so bili t. i. Gregorjev, Janezov in Mihe-
ter 2015, 176). lov sejem (Rihter 2015, 185–189). V 1920-tih letih
so krškopoljske prašiče prodajali po 8–10 tednov
Gosi so bile še pred desetletji tod zelo po- stare na Notranjsko, Goriško, v Istro in v nemške
membna vzrejna vrsta povezana z mokrim sve- avstrijske dežele, še poprej pa tudi na Gorenjsko
tom. Z spremenjenimi navadami prebivalstva, in na Kočevsko (D. S. 1930, 11). S tem se naše ob-
modernizacijo dvorišč in novih podob vasi, opre- močje krškopoljskih vasi, s poplavno ravnico in
mljenih z elementi, ki so značilnejši za mesta ter zaledjem rodovitnih njiv, opredeljuje kot temelj-
z spremembami v dostopnosti do (nekdanjih) ni življenjski okoliš krškopoljskega prašiča, kjer
skupnih vaških površin in nenazadnje, z osušit- je bilo hkrati zadoščeno tako gojitvenin, kakor
vijo mokrega vaškega okolja, je reja gosi po vaseh tržnim potrebam in kjer zlasti izstopa vloga vasi
skoraj povsem zamrla. Drnovo. Vas Drnovo, ima za razliko od ostalih
petih v sklopu naše obravnave, ohranjene še ne-
Paša (krškopoljske pasme) prašičev katere prvine stare poljske razdelitve, ki bi je bilo
V kolikor spregovorimo o paši prašičev v – če ne iz drugačnih razlogov – nemara vsaj za-
poplavni ravnici Krškega polja, pravzaprav govo- radi povezave s krškopoljsko pasmo, nujno ohra-
niti kot tako. Poglejmo zakaj.
85 Informator EDA.
86 Informator DMD. 89 Informatorja TTR in STM.
87 Informator EDA. 90 Informator MIM, TTR, SJR, IFS, VER, idr.
88 Informator DMD. 91 Informator IFS.
