Page 28 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 28
dia universitatis her editati, letnik 7 (2019), številk a 1 28Krškopoljčeva anatomija kratkega in moč-Del mozaične podobe drnovskega spodnje-
nega vratu z močno razvitim rilcem, pripravnim ga polja bi se moral ohraniti, kot vzorčni del sta-
hereditatiza pašo (Rohrman 1899, 10), pravzaprav kaže nare, krškopoljske kulturne pokrajine; toliko lažje,
mokrotno okolje v katerem je živel in se razvijal. v kolikor bi se spojila s kakšno izmed neinten-
To okolje, kot smo videli v uvodu, zaradi člove- zivnih in ekološko vzdržnih kmetijskih dejav-
kovih posegov v prostor danes ni več ohranjeno. nosti, kakršno npr. zahteva avtentična reja kr-
Ohranjeni pa so zadnji segmenti tedanje, stare škopoljskega prašiča. Ozadje avtentiče reje teh
poljske razdelitve pri Drnovem (Rihter 2015), ki prašičev pa pomeni mdr. tudi neintenzivno pri-
izvira še iz fevdalne dobe, ki pa je prav tako se- delavo krme, s katero je krmljen. V praksi bi to
stavni del z rejo tega prašiča povezane pokrajine. lahko pomenilo spodbudo za oživitev kakšne iz-
Tako se je na celotnem obravnavanem prosto- med starih drnovskih kmetij, ki še razpolagajo z
ru spodnjega polja med Dolenjimi Skopicami in nekomasiranimi zemljišči na spodnjem polju, t.
Drnovim, do dandanes z originalno poljsko raz- j. z okoli 10–12 parcelami v različnih delih spo-
delitvijo na delce, ohranilo komaj za vzorec po- dnjega polja.
lja, to je približno 1,5km2 spodnjega polja severno
pod vasjo Drnovo. Gre za edinstven preostanek Za nazornejšo ilustracijo nekdanjega ži-
mozaične pokrajine, ki v zadnjih letih posepeše- vljenjskega okolja krškopoljske pasme, navajamo
no izginja z intenziviranjem kmetijstva. Upamo, nekdanjim našim razmeram sorodne in še danes
da bo ta ostanek starega polja v poplavni ravni- ohranjene poplavne ravnice iz soseščine, dolvod-
ci kmetijska in turistična stroka ob spodnji Savi, no ob Savi na Hrvaškem, v parku Lonjsko polje.
predvsem pa v občini Krško, če ne drugače, ob Tu še vedno izvajajo t. i. žirjenje svinj (pašo plo-
razvijanju projekta Črno-belo bogatstvo s Krške- dov) v hrastovih gozdovih, kakor tudi običajno
ga polja, katere končni cilj je razvoj nove lokal- pašo. Pašna živinoreja se tam izvaja na poplavnih
ne turistično-kulinarične ponudbe-produkta, travnikih, ki so hkrati tudi pomembna ribja dr-
temelječe na avtohtoni slovenski pasmi krško- stišča. Velika okoljska pestrost se odraža tudi na
poljskega prašiča (prim. Šubic 2018), prepozna- številu živalskih vrst, ki tam domujejo. Zato ne
lo kot zgodovinsko izvorno zaledje reje in paše preseneča, da je ravno tam koncentracija avtoh-
krškopoljskega prašiča ter staro delitev polja prav tonih hrvaških živalskih pasem največja. Tu na-
zato ohranilo in jo vključilo v celotno podobo t. i. mreč domujejo turopoljski prašič, posavska gos,
»produkta« ali morda bolje, tudi v njegovo rejo. med konji – hrvaški posavec in hrvaška hladno-
Reja krškopoljca je bila namreč tesno povezana z krvna pasma in slavonsko-sremsko podolsko go-
mozaično kulturno pokrajino in ni nikoli teme- vedo (Gugič 2006, 6 in 11). Takšna okolja so na
ljila na intenzivnem kmetijstvu, kakršne pred- našem prostoru že dolgo izgubljena, nekaj mož-
stavljajo in spodbujajo današnje, tod pred krat- nosti za ohranitev mozaične pokrajine pa je ven-
kim komasirane zemljiške površine. Drnovsko darle še ostalo, kakor smo pokazali in opozorili
spodnje polje (trenutno, september 2019) torej še v zgornjem odstavku ter nadaljujemo v nasled-
vedno, na celotnem krškem polju med Brežica- njem.
mi in Krškim, edino še ohranja avtentično po-
dobo iz časa fevdalne ureditve zemljišča (Rihter Povrnimo se sedaj v mokro okolje Drnove-
2015). Čeravno je takšna parcelacija za trenutne, ga in pašo prašičev. Nekdanje mokro okolje obeh
tod porajajoče se intenzivne oblike kmetijstva, vaških mlak (t. i. Kilarjeve in Jakševe mlake),
povsem neprivlačna, bi lahko šlo na Drnovem, v stari savski strugi v sklopu skupnega pašnika
ob prepoznavanju naštetih dejstev, kot ključnih Gmajna, je bilo tipično in za celotno vas osrednje
in pomembnih za celotno podobo te avtohtone mesto paše številnih živali. Zgoraj smo že ome-
pasme, za posebno danost in za priložnost. nili tukajšnjo pašo stotin gosi, ki se jim pridru-
žujejo tudi race, med njimi pa so bili tudi prašiči:
na gmajnah so bile svinje, ki so jih kar nagna-
li na pašo in koder je bila trava, so se ustavile
nega vratu z močno razvitim rilcem, pripravnim ga polja bi se moral ohraniti, kot vzorčni del sta-
hereditatiza pašo (Rohrman 1899, 10), pravzaprav kaže nare, krškopoljske kulturne pokrajine; toliko lažje,
mokrotno okolje v katerem je živel in se razvijal. v kolikor bi se spojila s kakšno izmed neinten-
To okolje, kot smo videli v uvodu, zaradi člove- zivnih in ekološko vzdržnih kmetijskih dejav-
kovih posegov v prostor danes ni več ohranjeno. nosti, kakršno npr. zahteva avtentična reja kr-
Ohranjeni pa so zadnji segmenti tedanje, stare škopoljskega prašiča. Ozadje avtentiče reje teh
poljske razdelitve pri Drnovem (Rihter 2015), ki prašičev pa pomeni mdr. tudi neintenzivno pri-
izvira še iz fevdalne dobe, ki pa je prav tako se- delavo krme, s katero je krmljen. V praksi bi to
stavni del z rejo tega prašiča povezane pokrajine. lahko pomenilo spodbudo za oživitev kakšne iz-
Tako se je na celotnem obravnavanem prosto- med starih drnovskih kmetij, ki še razpolagajo z
ru spodnjega polja med Dolenjimi Skopicami in nekomasiranimi zemljišči na spodnjem polju, t.
Drnovim, do dandanes z originalno poljsko raz- j. z okoli 10–12 parcelami v različnih delih spo-
delitvijo na delce, ohranilo komaj za vzorec po- dnjega polja.
lja, to je približno 1,5km2 spodnjega polja severno
pod vasjo Drnovo. Gre za edinstven preostanek Za nazornejšo ilustracijo nekdanjega ži-
mozaične pokrajine, ki v zadnjih letih posepeše- vljenjskega okolja krškopoljske pasme, navajamo
no izginja z intenziviranjem kmetijstva. Upamo, nekdanjim našim razmeram sorodne in še danes
da bo ta ostanek starega polja v poplavni ravni- ohranjene poplavne ravnice iz soseščine, dolvod-
ci kmetijska in turistična stroka ob spodnji Savi, no ob Savi na Hrvaškem, v parku Lonjsko polje.
predvsem pa v občini Krško, če ne drugače, ob Tu še vedno izvajajo t. i. žirjenje svinj (pašo plo-
razvijanju projekta Črno-belo bogatstvo s Krške- dov) v hrastovih gozdovih, kakor tudi običajno
ga polja, katere končni cilj je razvoj nove lokal- pašo. Pašna živinoreja se tam izvaja na poplavnih
ne turistično-kulinarične ponudbe-produkta, travnikih, ki so hkrati tudi pomembna ribja dr-
temelječe na avtohtoni slovenski pasmi krško- stišča. Velika okoljska pestrost se odraža tudi na
poljskega prašiča (prim. Šubic 2018), prepozna- številu živalskih vrst, ki tam domujejo. Zato ne
lo kot zgodovinsko izvorno zaledje reje in paše preseneča, da je ravno tam koncentracija avtoh-
krškopoljskega prašiča ter staro delitev polja prav tonih hrvaških živalskih pasem največja. Tu na-
zato ohranilo in jo vključilo v celotno podobo t. i. mreč domujejo turopoljski prašič, posavska gos,
»produkta« ali morda bolje, tudi v njegovo rejo. med konji – hrvaški posavec in hrvaška hladno-
Reja krškopoljca je bila namreč tesno povezana z krvna pasma in slavonsko-sremsko podolsko go-
mozaično kulturno pokrajino in ni nikoli teme- vedo (Gugič 2006, 6 in 11). Takšna okolja so na
ljila na intenzivnem kmetijstvu, kakršne pred- našem prostoru že dolgo izgubljena, nekaj mož-
stavljajo in spodbujajo današnje, tod pred krat- nosti za ohranitev mozaične pokrajine pa je ven-
kim komasirane zemljiške površine. Drnovsko darle še ostalo, kakor smo pokazali in opozorili
spodnje polje (trenutno, september 2019) torej še v zgornjem odstavku ter nadaljujemo v nasled-
vedno, na celotnem krškem polju med Brežica- njem.
mi in Krškim, edino še ohranja avtentično po-
dobo iz časa fevdalne ureditve zemljišča (Rihter Povrnimo se sedaj v mokro okolje Drnove-
2015). Čeravno je takšna parcelacija za trenutne, ga in pašo prašičev. Nekdanje mokro okolje obeh
tod porajajoče se intenzivne oblike kmetijstva, vaških mlak (t. i. Kilarjeve in Jakševe mlake),
povsem neprivlačna, bi lahko šlo na Drnovem, v stari savski strugi v sklopu skupnega pašnika
ob prepoznavanju naštetih dejstev, kot ključnih Gmajna, je bilo tipično in za celotno vas osrednje
in pomembnih za celotno podobo te avtohtone mesto paše številnih živali. Zgoraj smo že ome-
pasme, za posebno danost in za priložnost. nili tukajšnjo pašo stotin gosi, ki se jim pridru-
žujejo tudi race, med njimi pa so bili tudi prašiči:
na gmajnah so bile svinje, ki so jih kar nagna-
li na pašo in koder je bila trava, so se ustavile
