Page 29 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 29
ia universitatis in same pričele pasti. Njih paša je bila lahka, pešile nove agrarne razmere v pomarčni dobi in
poplavna r avnica r eke save na krškem polju kot gospodarsko zaledje ... 29 ker so bile ubogljive (Rihter 2015, 169–170). večje izkoriščanje krmnih kultur in okopavin
(krompir, koruza, pesa, detelja), ki so jih zače-
Mirna narava in krotkost krškopoljskih praši- li na Kranjskem uvajati v skladu s fiziokratski-
čev je značilnost te pasme (Rohrman 1899, 10; mi prizadevanji. Povedano drugače, je prehod na
prim. Počkar 2001b, 577). Na drnovski Gmajni hlevsko rejo, ki je bila sicer zahtevnejša, a dono-
se je pred drugo svetovno vojno zmeraj paslo ne- snejša, zahteval privatno lastnino, potekal pa je
kaj svinj.92 Nekateri vaščani Viher so imeli mož- vzporedno z razkrojem fevdalne agrarne struk-
nost paše svinj v hrastovem gozdičku ob strugi ture (Britovšek 1964, 145–146).
pod vasjo (Rihter 2010, 30). Tam so ob in v stari
savski strugi na SV delu vasi, na vaški zemlji, kjer Mokri svet in nadnaravno
je rasla robinja in grmovje, v času pred in po dru- Človekove dejavnosti v poplavnem svetu so spre-
gi svetovni vojni delom še pasli prašiče.93 mljala tudi nadnaravna doživetja, zato je prav,
da jih enakovredno predstavimo. Opazna so re-
Na Bregah so se svinje pasle ob stoječi vodi lativno pogostejša pričevanja o nadnaravnih do-
na ledini Pod vrbam.94 Izpričan je tudi spomin na živetjih v poplavni ravnici in na njenih robovih,
svinjsko pašo »pred več kot sto leti«,95 ki se je iz- kakor na zgornjem polju. Časovni seštevek tistih
vajala dlje od vasi, na območju močvirnega Glo- dejavnosti v poplavni ravnici, ki smo jih že opisa-
bajnka in neposredne okolice, kjer naj bi se svinje li in tistih, ki jih bomo v nadaljevanju, jasno po-
tudi kalužale v blatu. V prid tej navedbi govori kaže, da je človek tam preživel več časa, kot na
podatek iz leta 1893, ki pravi, da je neki Urbanč z zgornjem polju. Prisotnost človeka v zgornjem
Breg zahteval odškodnino mdr. za 6 svinj, ki jih polju je bila vezana večinoma na obdelavo njiv,
v času vojaških vaj topničarjev ni mogel pasti.96 oskrbo posevkov in na žetev. To seveda časovno
Ker pa vemo, da je poligon za topničarske vaje ni bil majhen zalogaj, vendar v skupnem mnogo
na brižanskem spodnjem polju zajemal podro- manjši, kot tisti, preživet v poplavni ravnici. Gi-
čje severno od vključno ledine Globajnk (Rih- banje v poplavni ravnici v večernem in nočnem
ter 2016d), to pomeni, da se je brižanska prašičja času, še zlasti pa v gluhi dobi noči, ki so jih ob-
paša tedaj, izvajala na pašnikih globlje od Glo- časno zahtevala različna opravila ali poti (npr.
banjka proti reki Savi. Torej od vasi več kot 1 km košnja, žetev), so človeka pogosto soočala z na-
globoko v poplavni ravnici (Sl. 1). V prvi polovici dnaravnim. Tu se ne želimo spuščati v različne
20. stoletja pri Globajnku prašičev niso več pas- vidike razlag teh pojavov in povezav naprimer z
li.97 Prašičja paša na skupnih gmajnah je bila v različnimi mejami v prostoru, ki imajo v tradicij-
Posavju nasploh običajnejša pred 1. svetovno voj- skih verovanjih pomembno vlogo (npr. Hrobat
no (prim. Počkar 2001b, 579), pa tudi drugod. 2009; Mencej 2006) in so bile v tem oziru na ob-
Omenjena poročila o prašičji paši globlje v Vrbi- močju Drnovega deloma že obravnavane (Rihter
ni so torej sled starejših oblik reje prašičev, v na- 2015, 206–285; 2017, 71–76). Predstavljamo zgolj
šem primeru gotovo deloma povezane tudi z sta- kratek prostorsko umeščen pregled pričevanj o
rejšo, manj osušeno podobo poplavne ravnice nadnaravnem, pričenši na skopiškem območju.
na območju zaledja Breg, pa tudi z sprememba-
mi v načinu kmetovanja. Na Kranjskem je pra- Nekatere dolenjeskopiške kmetije naj ne bi
šičjereja prešla iz pašnega gospodarstva v hlevsko prale perila ali svinjskih črev na Savi, zaradi pri-
rejo v drugi polovici 19. stoletja. Prehod so pos- sotnosti Babe, tj. velikanke z dolgimi nogami,
dolgim krilom in rdečo ruto, ki je prala na Savi.
92 Informator VVK. Temu so se nekateri izognili tako, da so raje ho-
93 Informator PAT. dili prati na bližnjo reko Krko.98 Motiv velikan-
94 Informator OFL, IFS, EKC. ke, ki pere na Savi ali pa stoji z eno nogo levem
95 Informator OFL.
96 Dolenjske novice (15. 1. 1893). 98 Informator ZHK.
97 Informator IFS.
poplavna r avnica r eke save na krškem polju kot gospodarsko zaledje ... 29 ker so bile ubogljive (Rihter 2015, 169–170). večje izkoriščanje krmnih kultur in okopavin
(krompir, koruza, pesa, detelja), ki so jih zače-
Mirna narava in krotkost krškopoljskih praši- li na Kranjskem uvajati v skladu s fiziokratski-
čev je značilnost te pasme (Rohrman 1899, 10; mi prizadevanji. Povedano drugače, je prehod na
prim. Počkar 2001b, 577). Na drnovski Gmajni hlevsko rejo, ki je bila sicer zahtevnejša, a dono-
se je pred drugo svetovno vojno zmeraj paslo ne- snejša, zahteval privatno lastnino, potekal pa je
kaj svinj.92 Nekateri vaščani Viher so imeli mož- vzporedno z razkrojem fevdalne agrarne struk-
nost paše svinj v hrastovem gozdičku ob strugi ture (Britovšek 1964, 145–146).
pod vasjo (Rihter 2010, 30). Tam so ob in v stari
savski strugi na SV delu vasi, na vaški zemlji, kjer Mokri svet in nadnaravno
je rasla robinja in grmovje, v času pred in po dru- Človekove dejavnosti v poplavnem svetu so spre-
gi svetovni vojni delom še pasli prašiče.93 mljala tudi nadnaravna doživetja, zato je prav,
da jih enakovredno predstavimo. Opazna so re-
Na Bregah so se svinje pasle ob stoječi vodi lativno pogostejša pričevanja o nadnaravnih do-
na ledini Pod vrbam.94 Izpričan je tudi spomin na živetjih v poplavni ravnici in na njenih robovih,
svinjsko pašo »pred več kot sto leti«,95 ki se je iz- kakor na zgornjem polju. Časovni seštevek tistih
vajala dlje od vasi, na območju močvirnega Glo- dejavnosti v poplavni ravnici, ki smo jih že opisa-
bajnka in neposredne okolice, kjer naj bi se svinje li in tistih, ki jih bomo v nadaljevanju, jasno po-
tudi kalužale v blatu. V prid tej navedbi govori kaže, da je človek tam preživel več časa, kot na
podatek iz leta 1893, ki pravi, da je neki Urbanč z zgornjem polju. Prisotnost človeka v zgornjem
Breg zahteval odškodnino mdr. za 6 svinj, ki jih polju je bila vezana večinoma na obdelavo njiv,
v času vojaških vaj topničarjev ni mogel pasti.96 oskrbo posevkov in na žetev. To seveda časovno
Ker pa vemo, da je poligon za topničarske vaje ni bil majhen zalogaj, vendar v skupnem mnogo
na brižanskem spodnjem polju zajemal podro- manjši, kot tisti, preživet v poplavni ravnici. Gi-
čje severno od vključno ledine Globajnk (Rih- banje v poplavni ravnici v večernem in nočnem
ter 2016d), to pomeni, da se je brižanska prašičja času, še zlasti pa v gluhi dobi noči, ki so jih ob-
paša tedaj, izvajala na pašnikih globlje od Glo- časno zahtevala različna opravila ali poti (npr.
banjka proti reki Savi. Torej od vasi več kot 1 km košnja, žetev), so človeka pogosto soočala z na-
globoko v poplavni ravnici (Sl. 1). V prvi polovici dnaravnim. Tu se ne želimo spuščati v različne
20. stoletja pri Globajnku prašičev niso več pas- vidike razlag teh pojavov in povezav naprimer z
li.97 Prašičja paša na skupnih gmajnah je bila v različnimi mejami v prostoru, ki imajo v tradicij-
Posavju nasploh običajnejša pred 1. svetovno voj- skih verovanjih pomembno vlogo (npr. Hrobat
no (prim. Počkar 2001b, 579), pa tudi drugod. 2009; Mencej 2006) in so bile v tem oziru na ob-
Omenjena poročila o prašičji paši globlje v Vrbi- močju Drnovega deloma že obravnavane (Rihter
ni so torej sled starejših oblik reje prašičev, v na- 2015, 206–285; 2017, 71–76). Predstavljamo zgolj
šem primeru gotovo deloma povezane tudi z sta- kratek prostorsko umeščen pregled pričevanj o
rejšo, manj osušeno podobo poplavne ravnice nadnaravnem, pričenši na skopiškem območju.
na območju zaledja Breg, pa tudi z sprememba-
mi v načinu kmetovanja. Na Kranjskem je pra- Nekatere dolenjeskopiške kmetije naj ne bi
šičjereja prešla iz pašnega gospodarstva v hlevsko prale perila ali svinjskih črev na Savi, zaradi pri-
rejo v drugi polovici 19. stoletja. Prehod so pos- sotnosti Babe, tj. velikanke z dolgimi nogami,
dolgim krilom in rdečo ruto, ki je prala na Savi.
92 Informator VVK. Temu so se nekateri izognili tako, da so raje ho-
93 Informator PAT. dili prati na bližnjo reko Krko.98 Motiv velikan-
94 Informator OFL, IFS, EKC. ke, ki pere na Savi ali pa stoji z eno nogo levem
95 Informator OFL.
96 Dolenjske novice (15. 1. 1893). 98 Informator ZHK.
97 Informator IFS.
