Page 30 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 30
dia universitatis her editati, letnik 7 (2019), številk a 1 30ali desnem bregu Save je tod sicer dobro znan insproti dejanskemu koscu – pričevalcu (Rihter
razširjen (Rihter 2015, 204). Vendar je običaj- 2015, 268).
hereditatineje povezujejo z dejanji, ki posegajo v arheolo-
ške ostanke, npr. prestavljanje rimskih kamni- Pomembna prostorska točka je širše obmo-
tih ostankov, kjer pa lahko to isto delo opravlja čje podružnične cerkve sv. Urha na Vihrah, ki
tudi moški lik – velikan (Rihter 2015, 204, 231 in stoji ob cesti, ki tam prehaja iz zgornjega polja v
251). Na območju ledine Perišče v zaledju G. Sko- poplavno ravnico. Tamkajšnja nadnaravna sre-
pic, so znana pričevanja o pojavljanju lučk v noč- čanja zajemajo širok spekter izročil, ki se pojav-
nem času.99 Nedaleč od tu, na dolenjeskopiškem, ljajo med ledino Pri križi in cerkvijo. Med njimi
na območju Luga, Marofa in Javšine, so gibanje v je zlasti zanimiva prikazen nevarne divje svinje
prostoru, v določenih smereh omejevale kače in z 12 mladiči ter izročila o prestavljanju cerkve,
tudi kača, ki čuva zaklad.100 Prisotnost kače, si- utopljenem dečku v jezeru, naplavljenih cerkve-
cer s človeško glavo, je znana iz zaledja Mrtvic na nih vratih, o lesenem gradu in drugih nenava-
ledini Struga.101 dnih doživetjih (Rihter 2015, 240), pridružujejo
pa se jim še z arheološkimi ostanki povezana iz-
Pričevanja o sledi božjega kosca v žitu, sicer ročila o rimskih vratih (Rihter 2017, 64). Pribli-
vidne le v času žetve, so, kakor se zdi trenutno, ževanje cerkvi je bilo pri nekaterih skopiških hi-
pogostejša za spodnje polje. Šlo naj bi za več dese- šah dovoljeno le v času maše na dan sv. Urha, ki
tin metrov dolge ravne črte v žitu preko več njiv, je mdr. naznanil tudi pričetek izkopavanja mla-
ki so jih povezovali z onostranskimi, »božanski- dega krompirja za hrano. Nasploh je bila tudi
mi« znaki zadovoljstva nad dobro žitno letino. sama cerkev nosilka nadnaravnih pojavov, saj naj
Pojav je bil omejen le na leta z dobro letino. Sle- bi mimoidoči bili vedno znova vznemirjeni nad
di, ki jo povezujejo z božjim koscem, opisujejo prižiganjem luči in občasno (ne)zastrtimi ok-
na Gorenjih Skopicah, Bregah in na Drnovem ni.106 Vihranska ledina Brodišče pod Brežnica-
(Rihter 2015, 208). Z Breg je znana v spodnjem mi, ki predstavlja večperiodno arheološko najdi-
polju na ledini Mrtvišce.102 Nek nepojasnjen do- šče (Pergar in Rihter 2008, 297), kjer naj bi v času
godek v žitu na ledini Sarkovšče, ki je imel za po- turkov deloval brod (Rihter 2010, 32–33; 2015,
sledico uničeno žito, je prav tako znan z Breg.103 278; 2016, 242) in ledina Zgorelo v poplavni rav-
Vasi Brege prvi in najbližji skupni pašnik na ob- nici, sta v izročilu povezani s čarovnicami, kot
močju ledine Gmajna, je bil na severovzhodnem lučkami.107
obrobju omejen z vodnato in močvirno ledino
Globajnk, kjer je po izročilu bival povodni mož. Z Drnovskega območja so znana številna
Njegova prisotnost je zlasti močno omejevala gi- pričevanja o nadnaravnih doživetjih, zlasti z ob-
banje pastirjev.104 Ob tamkajšnjem pomemb- močij, ki mejijo na poplavno ravnico ali pa so v
nem razpotju, kjer ima »baba noge narazen«,105 starih strugah. Npr. o divji jagi v strugi na relaci-
na zahodnem obrobju pašnika Gmajna ob poti ji Drage–Gauge–Žadovinek, o velikem človeku
na Remen, je znan prostor pojavaljanja prikaz- – nemem spremlejvalcu na cesti ob strugi med
ni ženske s trugo (Rihter 2015, 254). Iz poplavne drnovskim Belim bregom in Zevniki, ali mrtve-
ravnice onkraj reke Save, je znan nočni kosec – cu, ki preko Drašč sledi koscem na ledino Re-
prikazen, ki kosi na drugem koncu travnika na- men, idr. (Rihter 2015, 254–260, 267). Izstopajoč
prostor s posebno nadnaravno veljavo na tem ob-
99 Informator BET. močju izstopa ledina Gauge pri brižanskem Be-
100 Informator ZHK. lem bregu (Rihter 2008), severno od Drnovega,
101 Informator XMR. ki zajema staro savsko brežino, na križišču in sti-
102 Informator EKC, VER. ku katastrskih mej. Tamkajšnjim različnim po-
103 Informator KHR. javom, od nočnih lučk, izročil o obešanju ljudi,
104 Informator VER, EKC, IFS.
105 Informator DIN. S tem izrazom opisuje križišče Y-oblike. 106 Informator ZHK.
107 Informator PAT, CAR.
razširjen (Rihter 2015, 204). Vendar je običaj- 2015, 268).
hereditatineje povezujejo z dejanji, ki posegajo v arheolo-
ške ostanke, npr. prestavljanje rimskih kamni- Pomembna prostorska točka je širše obmo-
tih ostankov, kjer pa lahko to isto delo opravlja čje podružnične cerkve sv. Urha na Vihrah, ki
tudi moški lik – velikan (Rihter 2015, 204, 231 in stoji ob cesti, ki tam prehaja iz zgornjega polja v
251). Na območju ledine Perišče v zaledju G. Sko- poplavno ravnico. Tamkajšnja nadnaravna sre-
pic, so znana pričevanja o pojavljanju lučk v noč- čanja zajemajo širok spekter izročil, ki se pojav-
nem času.99 Nedaleč od tu, na dolenjeskopiškem, ljajo med ledino Pri križi in cerkvijo. Med njimi
na območju Luga, Marofa in Javšine, so gibanje v je zlasti zanimiva prikazen nevarne divje svinje
prostoru, v določenih smereh omejevale kače in z 12 mladiči ter izročila o prestavljanju cerkve,
tudi kača, ki čuva zaklad.100 Prisotnost kače, si- utopljenem dečku v jezeru, naplavljenih cerkve-
cer s človeško glavo, je znana iz zaledja Mrtvic na nih vratih, o lesenem gradu in drugih nenava-
ledini Struga.101 dnih doživetjih (Rihter 2015, 240), pridružujejo
pa se jim še z arheološkimi ostanki povezana iz-
Pričevanja o sledi božjega kosca v žitu, sicer ročila o rimskih vratih (Rihter 2017, 64). Pribli-
vidne le v času žetve, so, kakor se zdi trenutno, ževanje cerkvi je bilo pri nekaterih skopiških hi-
pogostejša za spodnje polje. Šlo naj bi za več dese- šah dovoljeno le v času maše na dan sv. Urha, ki
tin metrov dolge ravne črte v žitu preko več njiv, je mdr. naznanil tudi pričetek izkopavanja mla-
ki so jih povezovali z onostranskimi, »božanski- dega krompirja za hrano. Nasploh je bila tudi
mi« znaki zadovoljstva nad dobro žitno letino. sama cerkev nosilka nadnaravnih pojavov, saj naj
Pojav je bil omejen le na leta z dobro letino. Sle- bi mimoidoči bili vedno znova vznemirjeni nad
di, ki jo povezujejo z božjim koscem, opisujejo prižiganjem luči in občasno (ne)zastrtimi ok-
na Gorenjih Skopicah, Bregah in na Drnovem ni.106 Vihranska ledina Brodišče pod Brežnica-
(Rihter 2015, 208). Z Breg je znana v spodnjem mi, ki predstavlja večperiodno arheološko najdi-
polju na ledini Mrtvišce.102 Nek nepojasnjen do- šče (Pergar in Rihter 2008, 297), kjer naj bi v času
godek v žitu na ledini Sarkovšče, ki je imel za po- turkov deloval brod (Rihter 2010, 32–33; 2015,
sledico uničeno žito, je prav tako znan z Breg.103 278; 2016, 242) in ledina Zgorelo v poplavni rav-
Vasi Brege prvi in najbližji skupni pašnik na ob- nici, sta v izročilu povezani s čarovnicami, kot
močju ledine Gmajna, je bil na severovzhodnem lučkami.107
obrobju omejen z vodnato in močvirno ledino
Globajnk, kjer je po izročilu bival povodni mož. Z Drnovskega območja so znana številna
Njegova prisotnost je zlasti močno omejevala gi- pričevanja o nadnaravnih doživetjih, zlasti z ob-
banje pastirjev.104 Ob tamkajšnjem pomemb- močij, ki mejijo na poplavno ravnico ali pa so v
nem razpotju, kjer ima »baba noge narazen«,105 starih strugah. Npr. o divji jagi v strugi na relaci-
na zahodnem obrobju pašnika Gmajna ob poti ji Drage–Gauge–Žadovinek, o velikem človeku
na Remen, je znan prostor pojavaljanja prikaz- – nemem spremlejvalcu na cesti ob strugi med
ni ženske s trugo (Rihter 2015, 254). Iz poplavne drnovskim Belim bregom in Zevniki, ali mrtve-
ravnice onkraj reke Save, je znan nočni kosec – cu, ki preko Drašč sledi koscem na ledino Re-
prikazen, ki kosi na drugem koncu travnika na- men, idr. (Rihter 2015, 254–260, 267). Izstopajoč
prostor s posebno nadnaravno veljavo na tem ob-
99 Informator BET. močju izstopa ledina Gauge pri brižanskem Be-
100 Informator ZHK. lem bregu (Rihter 2008), severno od Drnovega,
101 Informator XMR. ki zajema staro savsko brežino, na križišču in sti-
102 Informator EKC, VER. ku katastrskih mej. Tamkajšnjim različnim po-
103 Informator KHR. javom, od nočnih lučk, izročil o obešanju ljudi,
104 Informator VER, EKC, IFS.
105 Informator DIN. S tem izrazom opisuje križišče Y-oblike. 106 Informator ZHK.
107 Informator PAT, CAR.
