Page 42 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 42
dia universitatis her editati, letnik 7 (2019), številk a 1 42t. i. leskovškega potoka Pašenka.248 Jeseni je nje-Jagned
gova voda po starih savskih strugah, preko le-
hereditatidine Ločica in Delečki, pritekala vse do zaledja V tridesetih letih preteklega stoletja je bil v
vasi Brege (Rihter 2015, 56 in 262–263). Drnovci gorenjeskopiški Vrbini jagned (Populus ni-
so do jelševine prihajali na ledini Zlatičje šele po gra, op. J. R. ) najpogostejše drevo. Največ se
tem, ko so tam prišli do novih zemljišč v prvi po- je tedaj prodajal kot hlodovina, za deske ga
lovici 20. stoletja.249 niso imeli radi, ker se zvijajo. / … / Naši pred-
niki so si iz jageda dolbli/skobli korita, sedaj
Grmovnice se to več ne uporablja. « (Vodopivec 2008, p.
Grmovne vrste so bile zelo razširjene na jarkih 69–70252).
in nasipih, ki so omejevali pašnike ter v mejni-
cah, predvsem pa na pašnikih. Ob poteh v zaled- O njegovi nekdanji razširjenosti na vihranskem
ju Breg in Mrtvic so mejnice varovale pred ube- priča tudi toponim Pod jagnedom, ki je izpričan
gom živine na travnike in na njive. V brižanskih že leta 1824253 in je živ še danes v obliki Mali in
mejnicah spodnjega polja posebej omenjajo vrbo, Veliki podjagend. »Iz jagnedovega lesa so na sko-
trnulj (Prunus spinosa), glog (Crataegus sp., tod piških domovih dolbli korita različnih dimenzij
ljudsko hrušca in redkeje medvedove hruške) ter za različne potrebe. « (Vodopivec 2008, p. 69–
lesko (Corylus avellana). 70254). To je lahek in močan les, a le če je bil na
suhem. Zaradi prepletenosti z žilami ga ni bilo
Na starih prodiščih – pašnikih (ledini Go- moč kalati, temveč je bil izvrsten za dolbenje.255
renji prudi in Dolenji prudi) so na skopiškem Na Vihrah so dolbli manjša, polkrožna korita za
in brižanskem (Mali in Veliki prudi) kopali za prestrezanje črev ob kolinah, ki so jih imenova-
prodajo korenine češmina (Berberis vulgaris) za nih nejčke oz. bance.256 Na D. Skopicah so jag-
barvanje tkanin.250 Na skopiškem, vihranskem ned uporabljali za izdelavo manjših sani, iz nje-
in brižanskem se omenja nabiranje brinovih ja- gove skorje pa so otroci rezljali igračke (Rihter
god in vej (gl. Nabiralništvo). Na Drnovem so ve- 2010, 30). Uporaben je bil tudi kot gradbeni les.
jevje črnega trna za potrebe ograjevanja vrtov in V vasi Vihre še danes najdemo nekatere skednje,
krpanja dotrajanih plotov sekali v mejnicah na ki so obiti s krivimi jagnedovimi deskami (Rih-
spodnjem polju. V zvezi s tem je zanimivo priče- ter 2010, 30). Na Bregah so iz jagneda izdelovali
vanje o vaški podobi v času druge polovice 20-ih gajbice za hranjenje poljščin in za izdelavo zgor-
let in v tridesetih letih preteklega stoletja: njih delov voza; konic in skončnikov257, pred-
vsem pa so tod izdelovali predmete, ki so služi-
Planke, malo zagrajeno ali pa iz protja sple- li delu z žitom in moko. Takšna sta npr. vijavnica
ten plot in zopet malo zagrajeno/.../ s tem je in skledasto polkrožno korito za mesenje kruha
bilo veliko dela, naš ate – vem, ker smo mo- – banca. Prav takšne, odslužene bance, so otro-
rali gredo za hišo ograditi – so šli in naseka- ci tod uporabljali za spuščanje po snegu.258 To je
li tarnula – tarnulavo tarje,251 po tem pa smo omogočala njihova nič manj skrbno kot notra-
s tem pletle ograjo. / … /, si se takoj nadrl na njost, lepo zaobljena zunanjost (nehorizontalno
trnje (Rihter 2015,169–170).
252 Neobjavljeno delo (gl. Literatura). Navedeni odstavek je bil
248 Informator EKC. objavljen pri Rihter (2010, 26).
249 Informator BAS.
250 Informator VER, IKC, EKC, IFS, STM, idr. Na tem mestu 253 Glej franciscejski kataster za k. o. Drnovo – grafični del (mapni list
VI) (gl. Literatura).
opozarjamo na napako v avtorjevem članku iz leta 2010 (Rihter) na
str. 30, kjer bi moralo namesto »kopali korenine jasmina« (Rihtzer 254 Neobjavljeno delo (gl. Literatura). Navedeni odstavek je bil
2010, 30), pisati »kopali korenine češmina« ! objavljen pri Rihter (2010, 26).
251 Narečno poimenovanje za črni trn (Prunus Spinosa). Tarnulavo tarje,
v pomenu trnje črnega trna. Tod razširjeno poimenovanje zanj je 255 Informator PAT.
tudi darnul, čeravno ne gre za drnulje drena. 256 Informator PAT.
257 Informator SOV.
258 Informator IFS.
gova voda po starih savskih strugah, preko le-
hereditatidine Ločica in Delečki, pritekala vse do zaledja V tridesetih letih preteklega stoletja je bil v
vasi Brege (Rihter 2015, 56 in 262–263). Drnovci gorenjeskopiški Vrbini jagned (Populus ni-
so do jelševine prihajali na ledini Zlatičje šele po gra, op. J. R. ) najpogostejše drevo. Največ se
tem, ko so tam prišli do novih zemljišč v prvi po- je tedaj prodajal kot hlodovina, za deske ga
lovici 20. stoletja.249 niso imeli radi, ker se zvijajo. / … / Naši pred-
niki so si iz jageda dolbli/skobli korita, sedaj
Grmovnice se to več ne uporablja. « (Vodopivec 2008, p.
Grmovne vrste so bile zelo razširjene na jarkih 69–70252).
in nasipih, ki so omejevali pašnike ter v mejni-
cah, predvsem pa na pašnikih. Ob poteh v zaled- O njegovi nekdanji razširjenosti na vihranskem
ju Breg in Mrtvic so mejnice varovale pred ube- priča tudi toponim Pod jagnedom, ki je izpričan
gom živine na travnike in na njive. V brižanskih že leta 1824253 in je živ še danes v obliki Mali in
mejnicah spodnjega polja posebej omenjajo vrbo, Veliki podjagend. »Iz jagnedovega lesa so na sko-
trnulj (Prunus spinosa), glog (Crataegus sp., tod piških domovih dolbli korita različnih dimenzij
ljudsko hrušca in redkeje medvedove hruške) ter za različne potrebe. « (Vodopivec 2008, p. 69–
lesko (Corylus avellana). 70254). To je lahek in močan les, a le če je bil na
suhem. Zaradi prepletenosti z žilami ga ni bilo
Na starih prodiščih – pašnikih (ledini Go- moč kalati, temveč je bil izvrsten za dolbenje.255
renji prudi in Dolenji prudi) so na skopiškem Na Vihrah so dolbli manjša, polkrožna korita za
in brižanskem (Mali in Veliki prudi) kopali za prestrezanje črev ob kolinah, ki so jih imenova-
prodajo korenine češmina (Berberis vulgaris) za nih nejčke oz. bance.256 Na D. Skopicah so jag-
barvanje tkanin.250 Na skopiškem, vihranskem ned uporabljali za izdelavo manjših sani, iz nje-
in brižanskem se omenja nabiranje brinovih ja- gove skorje pa so otroci rezljali igračke (Rihter
god in vej (gl. Nabiralništvo). Na Drnovem so ve- 2010, 30). Uporaben je bil tudi kot gradbeni les.
jevje črnega trna za potrebe ograjevanja vrtov in V vasi Vihre še danes najdemo nekatere skednje,
krpanja dotrajanih plotov sekali v mejnicah na ki so obiti s krivimi jagnedovimi deskami (Rih-
spodnjem polju. V zvezi s tem je zanimivo priče- ter 2010, 30). Na Bregah so iz jagneda izdelovali
vanje o vaški podobi v času druge polovice 20-ih gajbice za hranjenje poljščin in za izdelavo zgor-
let in v tridesetih letih preteklega stoletja: njih delov voza; konic in skončnikov257, pred-
vsem pa so tod izdelovali predmete, ki so služi-
Planke, malo zagrajeno ali pa iz protja sple- li delu z žitom in moko. Takšna sta npr. vijavnica
ten plot in zopet malo zagrajeno/.../ s tem je in skledasto polkrožno korito za mesenje kruha
bilo veliko dela, naš ate – vem, ker smo mo- – banca. Prav takšne, odslužene bance, so otro-
rali gredo za hišo ograditi – so šli in naseka- ci tod uporabljali za spuščanje po snegu.258 To je
li tarnula – tarnulavo tarje,251 po tem pa smo omogočala njihova nič manj skrbno kot notra-
s tem pletle ograjo. / … /, si se takoj nadrl na njost, lepo zaobljena zunanjost (nehorizontalno
trnje (Rihter 2015,169–170).
252 Neobjavljeno delo (gl. Literatura). Navedeni odstavek je bil
248 Informator EKC. objavljen pri Rihter (2010, 26).
249 Informator BAS.
250 Informator VER, IKC, EKC, IFS, STM, idr. Na tem mestu 253 Glej franciscejski kataster za k. o. Drnovo – grafični del (mapni list
VI) (gl. Literatura).
opozarjamo na napako v avtorjevem članku iz leta 2010 (Rihter) na
str. 30, kjer bi moralo namesto »kopali korenine jasmina« (Rihtzer 254 Neobjavljeno delo (gl. Literatura). Navedeni odstavek je bil
2010, 30), pisati »kopali korenine češmina« ! objavljen pri Rihter (2010, 26).
251 Narečno poimenovanje za črni trn (Prunus Spinosa). Tarnulavo tarje,
v pomenu trnje črnega trna. Tod razširjeno poimenovanje zanj je 255 Informator PAT.
tudi darnul, čeravno ne gre za drnulje drena. 256 Informator PAT.
257 Informator SOV.
258 Informator IFS.
