Page 114 - Studia Universitatis Hereditati, vol 8(2) (2020)
P. 114
dia universitatis hereditati, letnik 8 (2020), številka 2 114skave je ugotoviti, ali se vse metodologije lahkokrajem je namenjen 6. člen Zakona o osnovni
uporabljajo, in v katerih starostnih obdobjih in šoli, ki navaja:
hereditatinivojih znanja so najprimernejše. Menimo, da iz-
bira ciljnega jezika v procesu poučevanja italijan- V osnovnih šolah na območjih, kjer prebi-
ščine pozitivno vpliva na razvoj sporazumevalne vajo pripadniki slovenskega naroda in pri-
zmožnosti v tem jeziku. padniki italijanske narodne skupnosti in so
opredeljena kot narodno mešana območja,
Specifike dvojezičnega območja slovenske se učenci v šolah s slovenskim učnim jezi-
Istre včeraj in danes kom obvezno učijo italijanski jezik, učenci
Status vseh avtohtonih etničnih skupnosti v Slo- v šolah z italijanskim učnim jezikom pa ob-
venski Istri se je dokončno uredil šele s podpi- vezno slovenski jezik. (Zakon o OŠ 2006, 3).
som Londonskega memoranduma leta 1954 in z
Osimskim sporazumom med Jugoslavijo in Itali- Zakon v 6. členu za učence osnovnih šol na
jo leta 1975. Tedaj sta obe manjšini pridobili ura- narodno mešanem območju slovenske Istre torej
dne pravice, ki jih imata še danes (Mikolič, Per- določa obvezno učenje italijanščine/slovenščine,
tot in Zudič Antonič 2006). Z osamosvojitvijo v obsegu dveh ur pouka na teden. V enem šol-
Slovenije leta 1991 ureja zakonodajno-pravno po- skem letu je to 70 ur, v celotnem obdobju osnov-
dročje italijanske narodne skupnosti Republi- nošolskega šolanja pa 624 ur. Iz evidence porta-
ka Slovenja. Med porajajočimi se vprašanji v po- la MIZŠ sodi v to območje sedemnajst osnovnih
vezavi z jezikom okolja se v ospredje postavljajo šol oziroma podružnic.2 Te osnovne šole izvaja-
vprašanja, kot na primer kako medkulturnost jo prilagojen predmetnik, ker jim zakon določa
razvijamo v šoli, kateri dokumenti določajo uče- pouk italijanščine kot J2.
nje italijanščine kot jezik okolja na narodno me-
šanem območju Slovenske Istre ter vloga drugega Pregled razvoja didaktike tujih/drugih
jezika v šoli. Zato pričnemo z državnimi uradni- jezikov
mi listinami, ki urejajo to področje. Ustava Re- Zgodovinski pregled razvoja didaktike tujih/
publike Slovenije v 11. členu navaja, da je uradni drugih jezikov (TJ/J2) omogoča razumevanje
jezik v Sloveniji slovenščina. »Na območjih ob- različnih pristopov poučevanja novega jezika, ki
čin, v katerih živita italijanska ali madžarska na- so lahko vezani na učenje slovnice ali usmerjeni
rodna skupnost, je uradni jezik tudi italijanščina v rabo z namenom sporazumevanja. Razširjene
ali madžarščina.« (Ustava RS 1991, 3). V namene didaktične metode izhajajo iz različnih šol psi-
raziskave bo pozornost usmerjena prav na obmo- hologije: behaviorizma, nativizma, kognitivizma
čja Slovenije, v katerih živijo pripadniki italijan- in socialnega interakcionalizma. Stališča o tem,
ske narodne skupnosti. Ta območja imenujemo kako usvajamo materinščino ter tuje/druge jezi-
narodno mešana območja slovenske Istre, do- ke, so se močno spreminjala, zato je razvoj gloto-
ločajo pa jih statuti posameznih mestnih občin didaktike osnova za vse nadaljnje raziskave. Sve-
v slovenki Istri.1 Narodno mešanim mestom in tovne spremembe in drugačno geopolitično in
ekonomsko-finančno dogajanje narekujejo ved-
1 Ankaran-Ancarano, Barizoni-Barisoni, Bertoki-Bertocchi, Bo- no znova temeljit pregled vzgojnih smernic tako
šamarin-Bossamarino, Cerej-Cerei, Hrvatini-Crevatini, Kampel-
-Campel, Kolomban-Colombano, Koper-Capodistria, Prade, Pre- 2 Osnovna šola in vrtec Ankaran, Osnovna šola Antona Ukmarja
mančan-Premanzano, del naselja Spodnje Škofije (Valmarin), Šala- Koper, Osnovna šola dr. Aleš Bebler – Primož Hrvatini, Osnovna
ra-Salara in Škocjan-San Canziano (7. člen Statuta Mestne občine šola Dušana Bordona Semedela – Koper, Osnovna šola Elvire Va-
Koper, Uradne objave, št. 40/2000); Izola-Isola, Dobrava-Dobrava tovec Prade – Koper, Osnovna šola Elvire Vatovec Prade – Koper,
presso Isola in Jagodje-Jagodie (4. člen, 3. odstavek Statuta Mestne Podružnica Sv. Anton, Osnovna šola Koper, Osnovna šola Oskar-
občine Izola, Uradne objave, št. 15/2000); Piran-Pirano, Portorož- ja Kovačiča Škofije, Osnovna šola Livade – Izola, Osnovna šola Voj-
-Portorose, Lucija-Lucia, Strunjan-Strugnano, Seča-Sezza, Se- ke Šmuc – Izola, Osnovna šola Vojke Šmuc – Izola, Podružnična
čovlje-Sicciole, Parecag-Parezzago ter Dragonja-Dragogna (3. člen šola Korte, Osnovna šola Cirila Kosmača Piran, Osnovna šola Ci-
Statuta Mestne občine Piran, Uradne objave, št. 10/1999). rila Kosmača Piran – Podružnična šola Portorož, Osnovna šola Lu-
cija, Osnovna šola Lucija, Podružnična šola Strunjan, Osnovna šola
Sečovlje
uporabljajo, in v katerih starostnih obdobjih in šoli, ki navaja:
hereditatinivojih znanja so najprimernejše. Menimo, da iz-
bira ciljnega jezika v procesu poučevanja italijan- V osnovnih šolah na območjih, kjer prebi-
ščine pozitivno vpliva na razvoj sporazumevalne vajo pripadniki slovenskega naroda in pri-
zmožnosti v tem jeziku. padniki italijanske narodne skupnosti in so
opredeljena kot narodno mešana območja,
Specifike dvojezičnega območja slovenske se učenci v šolah s slovenskim učnim jezi-
Istre včeraj in danes kom obvezno učijo italijanski jezik, učenci
Status vseh avtohtonih etničnih skupnosti v Slo- v šolah z italijanskim učnim jezikom pa ob-
venski Istri se je dokončno uredil šele s podpi- vezno slovenski jezik. (Zakon o OŠ 2006, 3).
som Londonskega memoranduma leta 1954 in z
Osimskim sporazumom med Jugoslavijo in Itali- Zakon v 6. členu za učence osnovnih šol na
jo leta 1975. Tedaj sta obe manjšini pridobili ura- narodno mešanem območju slovenske Istre torej
dne pravice, ki jih imata še danes (Mikolič, Per- določa obvezno učenje italijanščine/slovenščine,
tot in Zudič Antonič 2006). Z osamosvojitvijo v obsegu dveh ur pouka na teden. V enem šol-
Slovenije leta 1991 ureja zakonodajno-pravno po- skem letu je to 70 ur, v celotnem obdobju osnov-
dročje italijanske narodne skupnosti Republi- nošolskega šolanja pa 624 ur. Iz evidence porta-
ka Slovenja. Med porajajočimi se vprašanji v po- la MIZŠ sodi v to območje sedemnajst osnovnih
vezavi z jezikom okolja se v ospredje postavljajo šol oziroma podružnic.2 Te osnovne šole izvaja-
vprašanja, kot na primer kako medkulturnost jo prilagojen predmetnik, ker jim zakon določa
razvijamo v šoli, kateri dokumenti določajo uče- pouk italijanščine kot J2.
nje italijanščine kot jezik okolja na narodno me-
šanem območju Slovenske Istre ter vloga drugega Pregled razvoja didaktike tujih/drugih
jezika v šoli. Zato pričnemo z državnimi uradni- jezikov
mi listinami, ki urejajo to področje. Ustava Re- Zgodovinski pregled razvoja didaktike tujih/
publike Slovenije v 11. členu navaja, da je uradni drugih jezikov (TJ/J2) omogoča razumevanje
jezik v Sloveniji slovenščina. »Na območjih ob- različnih pristopov poučevanja novega jezika, ki
čin, v katerih živita italijanska ali madžarska na- so lahko vezani na učenje slovnice ali usmerjeni
rodna skupnost, je uradni jezik tudi italijanščina v rabo z namenom sporazumevanja. Razširjene
ali madžarščina.« (Ustava RS 1991, 3). V namene didaktične metode izhajajo iz različnih šol psi-
raziskave bo pozornost usmerjena prav na obmo- hologije: behaviorizma, nativizma, kognitivizma
čja Slovenije, v katerih živijo pripadniki italijan- in socialnega interakcionalizma. Stališča o tem,
ske narodne skupnosti. Ta območja imenujemo kako usvajamo materinščino ter tuje/druge jezi-
narodno mešana območja slovenske Istre, do- ke, so se močno spreminjala, zato je razvoj gloto-
ločajo pa jih statuti posameznih mestnih občin didaktike osnova za vse nadaljnje raziskave. Sve-
v slovenki Istri.1 Narodno mešanim mestom in tovne spremembe in drugačno geopolitično in
ekonomsko-finančno dogajanje narekujejo ved-
1 Ankaran-Ancarano, Barizoni-Barisoni, Bertoki-Bertocchi, Bo- no znova temeljit pregled vzgojnih smernic tako
šamarin-Bossamarino, Cerej-Cerei, Hrvatini-Crevatini, Kampel-
-Campel, Kolomban-Colombano, Koper-Capodistria, Prade, Pre- 2 Osnovna šola in vrtec Ankaran, Osnovna šola Antona Ukmarja
mančan-Premanzano, del naselja Spodnje Škofije (Valmarin), Šala- Koper, Osnovna šola dr. Aleš Bebler – Primož Hrvatini, Osnovna
ra-Salara in Škocjan-San Canziano (7. člen Statuta Mestne občine šola Dušana Bordona Semedela – Koper, Osnovna šola Elvire Va-
Koper, Uradne objave, št. 40/2000); Izola-Isola, Dobrava-Dobrava tovec Prade – Koper, Osnovna šola Elvire Vatovec Prade – Koper,
presso Isola in Jagodje-Jagodie (4. člen, 3. odstavek Statuta Mestne Podružnica Sv. Anton, Osnovna šola Koper, Osnovna šola Oskar-
občine Izola, Uradne objave, št. 15/2000); Piran-Pirano, Portorož- ja Kovačiča Škofije, Osnovna šola Livade – Izola, Osnovna šola Voj-
-Portorose, Lucija-Lucia, Strunjan-Strugnano, Seča-Sezza, Se- ke Šmuc – Izola, Osnovna šola Vojke Šmuc – Izola, Podružnična
čovlje-Sicciole, Parecag-Parezzago ter Dragonja-Dragogna (3. člen šola Korte, Osnovna šola Cirila Kosmača Piran, Osnovna šola Ci-
Statuta Mestne občine Piran, Uradne objave, št. 10/1999). rila Kosmača Piran – Podružnična šola Portorož, Osnovna šola Lu-
cija, Osnovna šola Lucija, Podružnična šola Strunjan, Osnovna šola
Sečovlje
