Page 82 - Studia Universitatis Hereditati, vol 9(2) (2021)
P. 82
dia universitatis her editati, letnik 9 (2021), številk a 2 / volume 9 (2021), number 2 82lize z inventarji iz Penedesa so izraženi na podla-niti, da je v obeh inventarjih premožnih kmetov
gi količine predmetov (tabela 3). s Kranjskega najti še nekatere vredne predmete,
hereditati ki ne spadajo v nobeno od naštetih kategorij. To
Če se najprej osredotočimo na kmete z so likalniki, skodelice za kavo iz porcelana in ko-
majhnim in srednjim imetjem iz Penedesa in s zarci za čokolado. Posebej zanimiv je pribor za
Kranjskega, je razlika v številčnosti predmetov kavo in čokolado, saj so to predmeti, ki jih red-
očitna. V štirih od navedenih kategorij v analizi- ko srečamo med imetjem kmetov v 18. stoletju,
ranih kranjskih inventarjih ni podatkov. Samo v zato smo zanje predvideli posebej namenjeno do-
kategoriji luksuzno pohištvo kranjski inventarji datno kategorijo. V obeh inventarjih premožnih
izkazujejo večjo številčnost od penedeških Sem kmetov skupaj je mogoče našteti 15 tovrstnih
smo uvrstili omare in naslanjače, ki so bili v 18. predmetov, in sicer 6 skodelic za kavo iz porcela-
stoletju redki. Iz rezultatov primerjave je razvi- na, 2 navadni skodelici, 2 podstavka za skodelice,
dno, da so imeli nizko- in srednjerazredni kme- deloma pozlačena in posrebrena, 2 lonca za kavo
tje iz Penedesa iz 18. stoletja v lasti več luksuznih in 3 kozarce za čokolado. Vsi ti predmeti govorijo
predmetov kot nizko- in srednjerazredni kmetje o višji potrošniški kulturi in življenjskem slogu,
iz 18. stoletja s Kranjskega. To je lahko posledi- ki je podoben meščanskemu in plemiškemu. Za
ca tega, da so kmetje iz Penedesa imeli dostop do namen primerjave s katalonsko stvarnostjo velja
večjega trga ali enostavno boljši gmotni položaj. poudariti, da B. M. Claverias čokolado omenja le
pri obrtnikih in v najvišji socio-ekonomski sku-
O drugačnem vzorcu potrošnje bi namreč pini, buržoaziji in duhovništvu.
težko govorili, če upoštevamo to, kar kaže-
ta inventarja premožnih kmetov s Kranjskega, Če pa med seboj primerjamo predstavni-
ki izkazujeta naklonjenost k nabavi luksuznih ke različnih kmečkih slojev na Kranjskem je
predmetov in s katerima dobimo širšo sliko ter razvidno, da so bile razlike med njimi znatne
natančnejši vpogled v heterogenost kmečke in opazne, in sicer tako kvantitativne kot tudi
družbe pri nas. Čeprav pri teh dveh inventarjih kvalitativne.
manjkajo podatki o srajcah, je od ostalih pred-
metov najštevilčnejše ravno luksuzno pohištvo. Slovenija in Ogrska
Sem spadajo naslonjači, pisalne omare, točilne V svojem prispevku Peter Granasztoi preverja,
omare, igralne mize, beneški slamnati stoli. Za katera raziskovalna metodologija je najbolj pri-
razliko od nizko- in srednje razrednih kmetov s merna za analizo predmetov in materialne kul-
Kranjskega so premožni posedovali tudi ogleda- ture, da se omogoči raziskovanje potrošniških
la raznih velikosti in z različnimi okvirji ter zla- vzorcev in družbeno-kulturnih značilnosti na
te predmete. Pri slednjih je najpogosteje šlo za podlagi virov, s katerimi razpolaga za podeželsko
pozlačene okvirje ogledal (15 primerov), pozla- mestece Kiskunhalas na Ogrskem v 18. in 19. sto-
čen podstavek za skodelico za kavo (2 primera) letju, ki ga je mogoče razumeti kot »ogromno
in tri zlate tehtnice. V inventarju Antona Jakliča vas«, saj je v njem močno prevladovalo kmeč-
so vpisane kot »zlate tehtnice, kar bi lahko po- ko prebivalstvo (90–95 %, Granasztoi 2014, 157–
menilo, da so le pozlačene ali pa so služile za teh- 158). Glavni cilji raziskave so bili, da bi s pomočjo
tanje zlata, kar pa vseeno nakazuje na luksuzne inventarjev in brez vzporednih pripovednih vi-
dobrine. rov pokazali strukturne karakteristike material-
ne kulture, uporabo bivalnih prostorov in razlike
Rjuhe so druga najštevilčnejša kategorija. v vsakdanjem življenju različnih skupin in plasti
Tu je zanimiva prisotnost turške odeje (3 primeri celotne družbe v obdobju 1760–1850. V skladu
pri Antonu Jakliču in 1 primer pri Boštjanu Era- s svojim metodološkim vprašanjem Granasztoi
tu), ki sploh niso bile omenjene v ostalih kranj- predstavi štiri analize, izpeljane s pomočjo in-
skih in kraških inventarjih iz 18. stoletja. Srebr-
ni predmeti se najdejo samo v enem inventarju,
to pa sta bila dva podstavka za kavo. Velja ome-
gi količine predmetov (tabela 3). s Kranjskega najti še nekatere vredne predmete,
hereditati ki ne spadajo v nobeno od naštetih kategorij. To
Če se najprej osredotočimo na kmete z so likalniki, skodelice za kavo iz porcelana in ko-
majhnim in srednjim imetjem iz Penedesa in s zarci za čokolado. Posebej zanimiv je pribor za
Kranjskega, je razlika v številčnosti predmetov kavo in čokolado, saj so to predmeti, ki jih red-
očitna. V štirih od navedenih kategorij v analizi- ko srečamo med imetjem kmetov v 18. stoletju,
ranih kranjskih inventarjih ni podatkov. Samo v zato smo zanje predvideli posebej namenjeno do-
kategoriji luksuzno pohištvo kranjski inventarji datno kategorijo. V obeh inventarjih premožnih
izkazujejo večjo številčnost od penedeških Sem kmetov skupaj je mogoče našteti 15 tovrstnih
smo uvrstili omare in naslanjače, ki so bili v 18. predmetov, in sicer 6 skodelic za kavo iz porcela-
stoletju redki. Iz rezultatov primerjave je razvi- na, 2 navadni skodelici, 2 podstavka za skodelice,
dno, da so imeli nizko- in srednjerazredni kme- deloma pozlačena in posrebrena, 2 lonca za kavo
tje iz Penedesa iz 18. stoletja v lasti več luksuznih in 3 kozarce za čokolado. Vsi ti predmeti govorijo
predmetov kot nizko- in srednjerazredni kmetje o višji potrošniški kulturi in življenjskem slogu,
iz 18. stoletja s Kranjskega. To je lahko posledi- ki je podoben meščanskemu in plemiškemu. Za
ca tega, da so kmetje iz Penedesa imeli dostop do namen primerjave s katalonsko stvarnostjo velja
večjega trga ali enostavno boljši gmotni položaj. poudariti, da B. M. Claverias čokolado omenja le
pri obrtnikih in v najvišji socio-ekonomski sku-
O drugačnem vzorcu potrošnje bi namreč pini, buržoaziji in duhovništvu.
težko govorili, če upoštevamo to, kar kaže-
ta inventarja premožnih kmetov s Kranjskega, Če pa med seboj primerjamo predstavni-
ki izkazujeta naklonjenost k nabavi luksuznih ke različnih kmečkih slojev na Kranjskem je
predmetov in s katerima dobimo širšo sliko ter razvidno, da so bile razlike med njimi znatne
natančnejši vpogled v heterogenost kmečke in opazne, in sicer tako kvantitativne kot tudi
družbe pri nas. Čeprav pri teh dveh inventarjih kvalitativne.
manjkajo podatki o srajcah, je od ostalih pred-
metov najštevilčnejše ravno luksuzno pohištvo. Slovenija in Ogrska
Sem spadajo naslonjači, pisalne omare, točilne V svojem prispevku Peter Granasztoi preverja,
omare, igralne mize, beneški slamnati stoli. Za katera raziskovalna metodologija je najbolj pri-
razliko od nizko- in srednje razrednih kmetov s merna za analizo predmetov in materialne kul-
Kranjskega so premožni posedovali tudi ogleda- ture, da se omogoči raziskovanje potrošniških
la raznih velikosti in z različnimi okvirji ter zla- vzorcev in družbeno-kulturnih značilnosti na
te predmete. Pri slednjih je najpogosteje šlo za podlagi virov, s katerimi razpolaga za podeželsko
pozlačene okvirje ogledal (15 primerov), pozla- mestece Kiskunhalas na Ogrskem v 18. in 19. sto-
čen podstavek za skodelico za kavo (2 primera) letju, ki ga je mogoče razumeti kot »ogromno
in tri zlate tehtnice. V inventarju Antona Jakliča vas«, saj je v njem močno prevladovalo kmeč-
so vpisane kot »zlate tehtnice, kar bi lahko po- ko prebivalstvo (90–95 %, Granasztoi 2014, 157–
menilo, da so le pozlačene ali pa so služile za teh- 158). Glavni cilji raziskave so bili, da bi s pomočjo
tanje zlata, kar pa vseeno nakazuje na luksuzne inventarjev in brez vzporednih pripovednih vi-
dobrine. rov pokazali strukturne karakteristike material-
ne kulture, uporabo bivalnih prostorov in razlike
Rjuhe so druga najštevilčnejša kategorija. v vsakdanjem življenju različnih skupin in plasti
Tu je zanimiva prisotnost turške odeje (3 primeri celotne družbe v obdobju 1760–1850. V skladu
pri Antonu Jakliču in 1 primer pri Boštjanu Era- s svojim metodološkim vprašanjem Granasztoi
tu), ki sploh niso bile omenjene v ostalih kranj- predstavi štiri analize, izpeljane s pomočjo in-
skih in kraških inventarjih iz 18. stoletja. Srebr-
ni predmeti se najdejo samo v enem inventarju,
to pa sta bila dva podstavka za kavo. Velja ome-
