Page 83 - Studia Universitatis Hereditati, vol 9(2) (2021)
P. 83
ia universitatisventarjev, s štirimi bistveno drugačnimi analitič- valnega prostora je izvedena s pregledom vsega
bogast vo in r evščina na slovenskem podeželju v evropski pr imerjalni perspektivi ... 83 nimi pristopi (Granasztoi 2014, 157, 165). pohištva v sobah (Granasztoi 2014, 166–167).
Prva analiza, katere cilj je bil ugotavljanje V zadnji od štirih analiz si je avtor zadal za
značilnosti materialne kulture kot take, je bila cilj, da bo posamezne predmete v inventarjih
izpeljana skozi analizo njene strukture. Pokazala uporabil kot pokazatelje načina vsakdanjega živ-
je, da je bilo materialno okolje v opazovani kul- ljenja, ki se je odražal skozi njihovo uporabo. Pri
turi zelo homogeno. Predvsem kvantitativne raz- tem pristopu je na podlagi predmetov, navede-
like v številčnosti predmetov v vsaki od sedmih nih v inventarjih, poskušal ugotoviti spremem-
izbranih kategorij (pohištvo, posteljnina, oblači- be obnašanja, na primer kakšne so bili manire
la, kuhinjski pripomočki, orodja, kmetijstvo in pri mizi, navade pri branju ali način shranjeva-
drugo) so tiste, ki izkazujejo opazno razliko med nja dobrin. Veliko pozornosti je bilo posvečene
bogatejšimi plastmi družbe in revnim prebival- temu, da bi se opazili znaki meščanskega življenj-
stvom te velike vasi oziroma podeželskega me- skega sloga in se s tem zaznal prehod določenih
steca. Tako se na primer pokaže, kako so boga- značilnosti iz življenjskega sloga, značilnega za
tejši v kmečki družbi imeli v lasti tudi več živali prebivalce urbanega okolja, med kmete. V ta na-
in pluge (Granasztoi 2014, 165–168). men je sledil dotoku predmetov, značilnih za ur-
bano okolje, od njihovega prvega pojava v kmeč-
V drugi analizi si je za cilj zadal prepozna- kih inventarjih do njihove večje razširjenosti.
vanje družbene hierarhije tako, da se je osredo- Pri tem segmentu analize se kot merodajno upo-
točil izključno na prisotnost ali pomanjkanje števa večino pohištva in nekatere gospodinjske
pohištva za shranjevanje predmetov. Pohištvo predmete (Granasztoi 2014, 166–167).
za shranjevanje predmetov je namreč imelo po-
membno socialno funkcijo in je med drugim slu- Rezultati tretje in četrte analize so združe-
žilo kot razločevalni faktor, kajti ti predmeti so ni v skupen zaključek in kažejo, da so bile do za-
poleg svoje primarne funkcije služili tudi prika- četka 19. stoletja zgrajene hiše sestavljene iz ene
zovanju posameznikovega premoženja in presti- ali dveh sob, v katerih je bil bivalni prostor prak-
ža. S tem pristopom se pokaže, da so tisti, ki so tično brez izjeme opremljen v diagonalni uredi-
imeli več premoženja, posedovali tudi številčnej- tvi. V enem kotu te diagonalne razporeditve je
še in bolj raznoliko pohištvo za shranjevanje bila kotna klopca in miza, mogoče tudi kakšni
predmetov. Obenem se je hierarhija pohištva za stoli, v nasprotnem kotu pa je stala peč. Poste-
shranjevanje predmetov stalno spreminjala in je lje in pohištvo za shranjevanje predmetov so bili
s časom vključevala vedno bolj izvrstne in dra- razporejeni ob preostalih stenah. Iz materialne
ge kose pohištva, temu trendu pa je revnejše pre- kulture, zapisane v inventarjih, je možno opazi-
bivalstvo sledilo le z več desetletnim zamikom ti, da se bivalni prostor še ni izoblikoval kot po-
(Granasztoi 2014, 165–166, 170). membna vsakodnevna lokacija v življenjih posa-
meznikov ali skupnosti. Ena izmed stvari, ki jo je
V tretjem pristopu k analizi svoje podatkov- Granasztoi opazil, da je prišel do te ugotovitve, je
ne baze se je Granasztoi osredotočil na uporabo pomanjkanje zapisa pohištva, ki ponuja udobje.
bivalnega prostora kot pokazatelja različnih ži- Na drugi strani pa se je pojavil nov model upora-
vljenjskih slogov in kulturnih specifik različnih be bivalnega prostora, ki je bil drugačen od tra-
slojev prebivalstva. Tu je predpostavka ta, da so dicionalne diagonalne ureditve. Hiše so bile dve
različni tipi bivalne kulture podlaga razlikam v ali trisobne, prevladovali so stoli, majhne mizice
življenjskem slogu in vsakdanjem življenju, zato in kavči, stanovalci hiše pa so skupaj pili kavo ali
na osnovi slednje lahko sklepamo o življenjskem prirejali zabave. Sobe so bile delno specializira-
slogu. Poleg tega tovrstna analiza pokaže spre- ne (npr. jedilnica), med jedjo so pri mizi uporab-
membe in razvoj v bivalnih prostorih v Kiskun- ljali kozarce, vsak posameznik je imel svoj kro-
halas-u v obravnavanem obdobju. Analiza bi- žnik, imeli so žlice, nože in včasih vilice, stene
bogast vo in r evščina na slovenskem podeželju v evropski pr imerjalni perspektivi ... 83 nimi pristopi (Granasztoi 2014, 157, 165). pohištva v sobah (Granasztoi 2014, 166–167).
Prva analiza, katere cilj je bil ugotavljanje V zadnji od štirih analiz si je avtor zadal za
značilnosti materialne kulture kot take, je bila cilj, da bo posamezne predmete v inventarjih
izpeljana skozi analizo njene strukture. Pokazala uporabil kot pokazatelje načina vsakdanjega živ-
je, da je bilo materialno okolje v opazovani kul- ljenja, ki se je odražal skozi njihovo uporabo. Pri
turi zelo homogeno. Predvsem kvantitativne raz- tem pristopu je na podlagi predmetov, navede-
like v številčnosti predmetov v vsaki od sedmih nih v inventarjih, poskušal ugotoviti spremem-
izbranih kategorij (pohištvo, posteljnina, oblači- be obnašanja, na primer kakšne so bili manire
la, kuhinjski pripomočki, orodja, kmetijstvo in pri mizi, navade pri branju ali način shranjeva-
drugo) so tiste, ki izkazujejo opazno razliko med nja dobrin. Veliko pozornosti je bilo posvečene
bogatejšimi plastmi družbe in revnim prebival- temu, da bi se opazili znaki meščanskega življenj-
stvom te velike vasi oziroma podeželskega me- skega sloga in se s tem zaznal prehod določenih
steca. Tako se na primer pokaže, kako so boga- značilnosti iz življenjskega sloga, značilnega za
tejši v kmečki družbi imeli v lasti tudi več živali prebivalce urbanega okolja, med kmete. V ta na-
in pluge (Granasztoi 2014, 165–168). men je sledil dotoku predmetov, značilnih za ur-
bano okolje, od njihovega prvega pojava v kmeč-
V drugi analizi si je za cilj zadal prepozna- kih inventarjih do njihove večje razširjenosti.
vanje družbene hierarhije tako, da se je osredo- Pri tem segmentu analize se kot merodajno upo-
točil izključno na prisotnost ali pomanjkanje števa večino pohištva in nekatere gospodinjske
pohištva za shranjevanje predmetov. Pohištvo predmete (Granasztoi 2014, 166–167).
za shranjevanje predmetov je namreč imelo po-
membno socialno funkcijo in je med drugim slu- Rezultati tretje in četrte analize so združe-
žilo kot razločevalni faktor, kajti ti predmeti so ni v skupen zaključek in kažejo, da so bile do za-
poleg svoje primarne funkcije služili tudi prika- četka 19. stoletja zgrajene hiše sestavljene iz ene
zovanju posameznikovega premoženja in presti- ali dveh sob, v katerih je bil bivalni prostor prak-
ža. S tem pristopom se pokaže, da so tisti, ki so tično brez izjeme opremljen v diagonalni uredi-
imeli več premoženja, posedovali tudi številčnej- tvi. V enem kotu te diagonalne razporeditve je
še in bolj raznoliko pohištvo za shranjevanje bila kotna klopca in miza, mogoče tudi kakšni
predmetov. Obenem se je hierarhija pohištva za stoli, v nasprotnem kotu pa je stala peč. Poste-
shranjevanje predmetov stalno spreminjala in je lje in pohištvo za shranjevanje predmetov so bili
s časom vključevala vedno bolj izvrstne in dra- razporejeni ob preostalih stenah. Iz materialne
ge kose pohištva, temu trendu pa je revnejše pre- kulture, zapisane v inventarjih, je možno opazi-
bivalstvo sledilo le z več desetletnim zamikom ti, da se bivalni prostor še ni izoblikoval kot po-
(Granasztoi 2014, 165–166, 170). membna vsakodnevna lokacija v življenjih posa-
meznikov ali skupnosti. Ena izmed stvari, ki jo je
V tretjem pristopu k analizi svoje podatkov- Granasztoi opazil, da je prišel do te ugotovitve, je
ne baze se je Granasztoi osredotočil na uporabo pomanjkanje zapisa pohištva, ki ponuja udobje.
bivalnega prostora kot pokazatelja različnih ži- Na drugi strani pa se je pojavil nov model upora-
vljenjskih slogov in kulturnih specifik različnih be bivalnega prostora, ki je bil drugačen od tra-
slojev prebivalstva. Tu je predpostavka ta, da so dicionalne diagonalne ureditve. Hiše so bile dve
različni tipi bivalne kulture podlaga razlikam v ali trisobne, prevladovali so stoli, majhne mizice
življenjskem slogu in vsakdanjem življenju, zato in kavči, stanovalci hiše pa so skupaj pili kavo ali
na osnovi slednje lahko sklepamo o življenjskem prirejali zabave. Sobe so bile delno specializira-
slogu. Poleg tega tovrstna analiza pokaže spre- ne (npr. jedilnica), med jedjo so pri mizi uporab-
membe in razvoj v bivalnih prostorih v Kiskun- ljali kozarce, vsak posameznik je imel svoj kro-
halas-u v obravnavanem obdobju. Analiza bi- žnik, imeli so žlice, nože in včasih vilice, stene
