Page 120 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 120
študijski večeri
li ljudje, ki niso skrivali, da je njihova vera ateistična, torej zanikujoča
(a tudi to je vera, ne znanost!), po drugi strani pa tudi mnogi katoličani
in med njimi tudi nekateri katoliški duhovniki. Samo na Koroškem v
Avstriji smo lahko razdelili okoli dva tisoč izvodov. Slovenska prosvetna
zveza je ponudbo z obema rokama sprejela in knjigo vključila v »knjižni
dar« SPZ za leto 2018, več sto izvodov pa je sprejela knjigarna Haček, ki
prav tako pripada SPZ, kjer jo lahko brezplačno vzame vsak kupec, ki
tja pride. V tej knjigarni je SPZ pripravila tudi dobro obiskano predsta-
vitev Dalmatinovega Novega testamenta. In uredništvo Koledarja SPZ
je objavilo dovolj obsežno predstavitev te knjige.
Razumljivo je, da prvemu veselju vedno sledi čas in glas kritike. Prva
pripomba kritike je, da izdaja ni dovolj jasno ali ustrezno kategorizira-
na, namreč, ali je to »strokovni« ali znanstveni znotrajjezikovni pre-
vod ali pa sploh nekaj, kar se izmika kategoriji prevoda oz. bi temu lah-
ko rekli »literarni prevod«. Ob tem je treba povedati, da to predvsem ni
in ni hotela biti študijska ali znanstvena izdaja, kakršna bi seveda tudi
bila možna in kakršno sva za izdajo celotne Biblije, vsaj kot eno od več
možnih redakcij, tudi predvidevala. Izdaja, ki je zdaj prišla med ljudi,
je znotrajjezikovni prevod z nekaterimi nedoslednimi rešitvami z ozi-
rom na izvirno Dalmatinovo besedilo, v čemer lahko kritiki pritrdim.
Do takih nedoslednosti je v glavnem prišlo zaradi ozira na grški izvir-
nik, saj se je stališče, naj Dalmatina ne »popravljava«, kjer se odmika
od izvirnika, ker mogoče preveč sledi Luthru, v najinem delu jasneje iz
oblikovalo šele proti koncu redakcijskega dela, najina pomanjkljivost pa
je v tem, da vsega tega nisva dovolj natančno uredila za nazaj. Še ved-
no torej meniva, da ne gre za literarni pristop »prosto po Dalmatinu«,
ampak da je to v osnovi vendar znotrajjezikovni prevod in v veliki ve-
čini primerov zvest Dalmatinovim rešitvam. Sproti sva si seveda delala
opombe predvsem tam, kjer se Dalmatin bodisi razlikuje od grškega iz-
virnika ali pa preveč »prepisuje« od Luthra, a v tej množični, torej ljud-
ski in predvsem evangelizacijski izdaji tega nisva objavila, vsekakor pa
bi to izšlo, bodisi v sami knjigi ali pa v dodanem posebnem zvezku bib
licističnih in teoloških pripomb ob izdaji celotne Dalmatinove Biblije v
danes razumljivem slovenskem jeziku. Tej kritiki, o kateri se je mogoče
118
li ljudje, ki niso skrivali, da je njihova vera ateistična, torej zanikujoča
(a tudi to je vera, ne znanost!), po drugi strani pa tudi mnogi katoličani
in med njimi tudi nekateri katoliški duhovniki. Samo na Koroškem v
Avstriji smo lahko razdelili okoli dva tisoč izvodov. Slovenska prosvetna
zveza je ponudbo z obema rokama sprejela in knjigo vključila v »knjižni
dar« SPZ za leto 2018, več sto izvodov pa je sprejela knjigarna Haček, ki
prav tako pripada SPZ, kjer jo lahko brezplačno vzame vsak kupec, ki
tja pride. V tej knjigarni je SPZ pripravila tudi dobro obiskano predsta-
vitev Dalmatinovega Novega testamenta. In uredništvo Koledarja SPZ
je objavilo dovolj obsežno predstavitev te knjige.
Razumljivo je, da prvemu veselju vedno sledi čas in glas kritike. Prva
pripomba kritike je, da izdaja ni dovolj jasno ali ustrezno kategorizira-
na, namreč, ali je to »strokovni« ali znanstveni znotrajjezikovni pre-
vod ali pa sploh nekaj, kar se izmika kategoriji prevoda oz. bi temu lah-
ko rekli »literarni prevod«. Ob tem je treba povedati, da to predvsem ni
in ni hotela biti študijska ali znanstvena izdaja, kakršna bi seveda tudi
bila možna in kakršno sva za izdajo celotne Biblije, vsaj kot eno od več
možnih redakcij, tudi predvidevala. Izdaja, ki je zdaj prišla med ljudi,
je znotrajjezikovni prevod z nekaterimi nedoslednimi rešitvami z ozi-
rom na izvirno Dalmatinovo besedilo, v čemer lahko kritiki pritrdim.
Do takih nedoslednosti je v glavnem prišlo zaradi ozira na grški izvir-
nik, saj se je stališče, naj Dalmatina ne »popravljava«, kjer se odmika
od izvirnika, ker mogoče preveč sledi Luthru, v najinem delu jasneje iz
oblikovalo šele proti koncu redakcijskega dela, najina pomanjkljivost pa
je v tem, da vsega tega nisva dovolj natančno uredila za nazaj. Še ved-
no torej meniva, da ne gre za literarni pristop »prosto po Dalmatinu«,
ampak da je to v osnovi vendar znotrajjezikovni prevod in v veliki ve-
čini primerov zvest Dalmatinovim rešitvam. Sproti sva si seveda delala
opombe predvsem tam, kjer se Dalmatin bodisi razlikuje od grškega iz-
virnika ali pa preveč »prepisuje« od Luthra, a v tej množični, torej ljud-
ski in predvsem evangelizacijski izdaji tega nisva objavila, vsekakor pa
bi to izšlo, bodisi v sami knjigi ali pa v dodanem posebnem zvezku bib
licističnih in teoloških pripomb ob izdaji celotne Dalmatinove Biblije v
danes razumljivem slovenskem jeziku. Tej kritiki, o kateri se je mogoče
118
