Page 125 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 125
peter kovačič peršin
svojim učencem ob latinskih klasikih in Svetem pismu razlagal tudi ide-
je Erazma Rotterdamskega. Učenci so brali in komentirali Erazmova
dela in ob tem razvili kritičnega duha do tedanje teologije in cerkvene
prakse. Tu je seveda dobil ideje za reformo Cerkve in delno usvojil pro-
testantske nazore. Tudi za dunajski študij teologije ni mogoče reči, da
je bil pod ravnjo takratnega teološkega študija. Trubar je torej pridobil
tudi za naš čas izjemno izobrazbo. Bil je poliglot. Poleg odličnega znan
ja nemščine, pa latinščine in italijanščine, do neke mere tudi grščine, je
osvojil potrebno jezikoslovno znanje, da je bil sposoben iz ljudske govo-
rice izoblikovati knjižni jezik, ki je do danes ostal podlaga knjižne slo-
venščine. In če vzamemo njegovo teološko misel samo na sebi, brez do
papeštva polemičnih vložkov in kritike cerkvene prakse, je primerlji-
va s teološko mislijo slovenskih baročnih pridigarjev ali jo celo prese-
ga. Daje pa Oražem pravično priznanje Trubarju s sklepno mislijo svo-
jega rimskega referata:
Trubar je ustvaril slovensko smer v evropskem reformacijskem giban
ju. Trubar ni samo utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika in oče sloven-
ske knjige, ampak tudi utemeljitelj slovenske teologije. Njegova teološka
terminologija se je nadaljevala naprej v katoliški verski obnovi. (Oražem
2009, 33)
Oražmove širine v obravnavanju Trubarja žal v Benedikovi zgodo-
vini ne najdemo in ker gre očitno za učbenik cerkvene zgodovine na
ljubljanski teološki fakulteti, prav Benedikova obravnava protestantiz-
ma določa bodoče katoliško razumevanje slovenske reformacije in od-
nos katoliške duhovščine do slovenskih protestantskih cerkva. V tem
pogledu se oddaljuje od rimskega zbornika in predvsem sodobnih eku-
menskih stališč Katoliške cerkve.
V svoji obsežni monografiji Krščanstvo na Slovenskem v luči virov,
ki jo je na 669 straneh objavil leta 2016 pri Mohorjevi družbi, Benedik
reformaciji namenja malo prostora. Dotakne se je obrobno v poglav-
ju »Iz reformacije v katoliško prenovo«, in sicer v kratkem podpoglavju
»Protestantska reformacija« (na desetih straneh), ki mu doda ekskurz
»Primož Trubar – smoter njegovega življenja« (na treh straneh). To kaže,
123
svojim učencem ob latinskih klasikih in Svetem pismu razlagal tudi ide-
je Erazma Rotterdamskega. Učenci so brali in komentirali Erazmova
dela in ob tem razvili kritičnega duha do tedanje teologije in cerkvene
prakse. Tu je seveda dobil ideje za reformo Cerkve in delno usvojil pro-
testantske nazore. Tudi za dunajski študij teologije ni mogoče reči, da
je bil pod ravnjo takratnega teološkega študija. Trubar je torej pridobil
tudi za naš čas izjemno izobrazbo. Bil je poliglot. Poleg odličnega znan
ja nemščine, pa latinščine in italijanščine, do neke mere tudi grščine, je
osvojil potrebno jezikoslovno znanje, da je bil sposoben iz ljudske govo-
rice izoblikovati knjižni jezik, ki je do danes ostal podlaga knjižne slo-
venščine. In če vzamemo njegovo teološko misel samo na sebi, brez do
papeštva polemičnih vložkov in kritike cerkvene prakse, je primerlji-
va s teološko mislijo slovenskih baročnih pridigarjev ali jo celo prese-
ga. Daje pa Oražem pravično priznanje Trubarju s sklepno mislijo svo-
jega rimskega referata:
Trubar je ustvaril slovensko smer v evropskem reformacijskem giban
ju. Trubar ni samo utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika in oče sloven-
ske knjige, ampak tudi utemeljitelj slovenske teologije. Njegova teološka
terminologija se je nadaljevala naprej v katoliški verski obnovi. (Oražem
2009, 33)
Oražmove širine v obravnavanju Trubarja žal v Benedikovi zgodo-
vini ne najdemo in ker gre očitno za učbenik cerkvene zgodovine na
ljubljanski teološki fakulteti, prav Benedikova obravnava protestantiz-
ma določa bodoče katoliško razumevanje slovenske reformacije in od-
nos katoliške duhovščine do slovenskih protestantskih cerkva. V tem
pogledu se oddaljuje od rimskega zbornika in predvsem sodobnih eku-
menskih stališč Katoliške cerkve.
V svoji obsežni monografiji Krščanstvo na Slovenskem v luči virov,
ki jo je na 669 straneh objavil leta 2016 pri Mohorjevi družbi, Benedik
reformaciji namenja malo prostora. Dotakne se je obrobno v poglav-
ju »Iz reformacije v katoliško prenovo«, in sicer v kratkem podpoglavju
»Protestantska reformacija« (na desetih straneh), ki mu doda ekskurz
»Primož Trubar – smoter njegovega življenja« (na treh straneh). To kaže,
123
