Page 115 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 115
vinko ošlak
si morala pridobiti za tako delo njegov pristanek. To je seveda prvi celo-
viti prevod Biblije v slovenščino, prevod Jurija Dalmatina, Trubarjevega
učenca in absolventa znamenite protestantske univerze v Tübingenu,
kjer je prav Trubar pri würtemberškem nadvojvodu Krištofu izposloval
vsakoletne štipendije za slovenske študente iz dežele Krajnske. Slovenci
sicer imamo na voljo faksimilirano izdajo (zadnja iz leta 1998), vendar
pa je ta knjiga za večino kupcev zgolj spoštovanja vreden suvenir iz zgo-
dovine slovenskega prevajanja Svetega pisma, za redke strokovnjake se-
veda odličen študijski vir in nadomestilo za še ohranjene izvode izvir-
ne izdaje iz leta 1584 – nikakor pa ni mogoče računati s tem, da bi to
lahko bila knjiga za branje veliki večini Slovencev. Zakaj se torej ne bi
lotila kar najstarejšega slovenskega prevoda, saj bi tako delo pomenilo
tudi novo življenje častitljivo starega, a prav tako častitljivo kvalitetnega
Dalmatinovega prevoda? Danes, ko je toliko ur in skoraj deset let dela
že za nama, a tudi dela vseh, ki so nama pri tem pomagali, posebno še
Matjaža Črnivca, tajnika Slovenske svetopisemske družbe, ki je sicer ves
čas imel ob tej zamisli svoje pomisleke in rezerve, kljub temu pa nama
nikoli ni odtegnil pomoči, lahko vsaj zase rečem, da nisem dovolj dob-
ro vedel, na kako spolzek led stopava in kako velikega zalogaja sva se v
morda prehitrem navdušenju lotila. Pri vsem tem se sploh nisva spraše-
vala, kdo bi bil tako delo, če bi ga že uspešno dokončala, pripravljen iz-
dati, od kod bi prišel potreben denar in kako bi bilo mogoče tako knji-
go distribuirati. Edini pozitivni postavki sta bili znanje svetopisemskih
jezikov, ki si ga je moj sodelavec mag. Hlastan pridobil v času svojega
študija v Ameriki, in nekaj izkušenj s slovenščino slovenskih protestant-
skih piscev 16. stoletja, ki smo si jih pridobili pri jezikovnem posoda-
bljanju Trubarjevega Katekizma, prve slovenske knjige (1550) in še dveh
drugih Trubarjevih knjig, od katerih je Cerkovna ordninga (Cerkveni
red) v letu 2014 tudi izšla, medtem ko Ena dolga predguvor (Dolgi pred-
govor) k Novi zavezi še čaka izida, čeprav je prevod že nekaj let narejen.
Tu nam je pomagala izdatna pomoč dr. Mihaela Glavana in dr. Kozme
Ahačiča, pa tudi prvi poskusni prevod Trubarjeve »Pridige o veri« kot
samostojnega poglavja iz Katekizma, ki sta ga že prej opravila avstral-
ski misijonar David Shead in Nenad Vitorović.
113
si morala pridobiti za tako delo njegov pristanek. To je seveda prvi celo-
viti prevod Biblije v slovenščino, prevod Jurija Dalmatina, Trubarjevega
učenca in absolventa znamenite protestantske univerze v Tübingenu,
kjer je prav Trubar pri würtemberškem nadvojvodu Krištofu izposloval
vsakoletne štipendije za slovenske študente iz dežele Krajnske. Slovenci
sicer imamo na voljo faksimilirano izdajo (zadnja iz leta 1998), vendar
pa je ta knjiga za večino kupcev zgolj spoštovanja vreden suvenir iz zgo-
dovine slovenskega prevajanja Svetega pisma, za redke strokovnjake se-
veda odličen študijski vir in nadomestilo za še ohranjene izvode izvir-
ne izdaje iz leta 1584 – nikakor pa ni mogoče računati s tem, da bi to
lahko bila knjiga za branje veliki večini Slovencev. Zakaj se torej ne bi
lotila kar najstarejšega slovenskega prevoda, saj bi tako delo pomenilo
tudi novo življenje častitljivo starega, a prav tako častitljivo kvalitetnega
Dalmatinovega prevoda? Danes, ko je toliko ur in skoraj deset let dela
že za nama, a tudi dela vseh, ki so nama pri tem pomagali, posebno še
Matjaža Črnivca, tajnika Slovenske svetopisemske družbe, ki je sicer ves
čas imel ob tej zamisli svoje pomisleke in rezerve, kljub temu pa nama
nikoli ni odtegnil pomoči, lahko vsaj zase rečem, da nisem dovolj dob-
ro vedel, na kako spolzek led stopava in kako velikega zalogaja sva se v
morda prehitrem navdušenju lotila. Pri vsem tem se sploh nisva spraše-
vala, kdo bi bil tako delo, če bi ga že uspešno dokončala, pripravljen iz-
dati, od kod bi prišel potreben denar in kako bi bilo mogoče tako knji-
go distribuirati. Edini pozitivni postavki sta bili znanje svetopisemskih
jezikov, ki si ga je moj sodelavec mag. Hlastan pridobil v času svojega
študija v Ameriki, in nekaj izkušenj s slovenščino slovenskih protestant-
skih piscev 16. stoletja, ki smo si jih pridobili pri jezikovnem posoda-
bljanju Trubarjevega Katekizma, prve slovenske knjige (1550) in še dveh
drugih Trubarjevih knjig, od katerih je Cerkovna ordninga (Cerkveni
red) v letu 2014 tudi izšla, medtem ko Ena dolga predguvor (Dolgi pred-
govor) k Novi zavezi še čaka izida, čeprav je prevod že nekaj let narejen.
Tu nam je pomagala izdatna pomoč dr. Mihaela Glavana in dr. Kozme
Ahačiča, pa tudi prvi poskusni prevod Trubarjeve »Pridige o veri« kot
samostojnega poglavja iz Katekizma, ki sta ga že prej opravila avstral-
ski misijonar David Shead in Nenad Vitorović.
113
