Page 124 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 124
študijski večeri
nos sodobne slovenske katoliške teologije do protestantizma in s tem od-
nos do reformiranih cerkva.
Za vpogled v raven zbornika navajam stališče prof. teologije dr.
Franceta Oražma iz njegovega referata Razlogi, ki so Trubarja prived-
li v protestantizem, ki po mojem mnenju podaja reprezentativno in po-
zitivno podobo protestantizma, kakršno zmore danes slovenska katoli-
ška strokovna misel. V svojem povzetku referata zapiše:
Trubar je rasel v okolju, ki ga je disponiralo za poznejše protestantstvo;
zlasti v času svojega študija je zajadral v mišljenje, ki je pozneje vplivalo
na odločitev v tisti smeri, ki so se dejansko izvršile. Nove nazore je Tru-
bar prejemal prek svojega zelo sposobnega učitelja škofa Petra Bonoma, si-
cer pa so bile versko-nravne razmere v tistih krajih, kamor je prišel Trubar
kot mlad dušni pastir, med tedanjo duhovščino ponekod zelo nizke. Tudi
Ljubljana je bila med Trubarjevim bivanjem obremenjena z marsičem ta-
kim, kar je Trubarja potegnilo stran od katoliške Cerkve. Tako se je zna-
šel v območju velikega gibanja, ki se je ob Lutru sprožilo z željo po prenovi
Cerkve. Trubar, ki je bil zelo nadarjen in delaven, je vse delal iz velike ver-
ske vneme in ljubezni do Slovencev, katerim je hotel ohraniti ‚pravo vero‘.
Trubar je bil vse življenje globoko veren mož. Njegov kulturni načrt je v
jedr u verski in zajema vse tisto, kar je prinašala evropska reformacija, da
bi se razširila med ljudstvom. (Oražem 2009, 33)
Oražem objektivno navede »nezdravo versko okolje« z nizko iz
obraženostjo in moralno ravnjo duhovščine, v katerem je Trubar odraš
čal in s katerim se je srečeval kot mlad duhovnik. Njegova opomba, da
je med svojim študijem »zajadral v mišljenje«, ki ga je pripeljalo v pro-
testantizem, zveni sicer nekoliko pejorativno. Tudi ni mogoče pritrdi-
ti Oražmovi tezi, »da si temeljitega teološkega znanja in razgledanosti
v letih študija ni pridobil, saj ga takrat šole tudi dajale niso«. Poudarja
pa, da je »do globljega in širšega znanja teologije prišel […] s študijem
pri svojem delu« (Oražem 2009, 31). Gotovo si je pridobil znanje, ki mu
je bilo dostopno v času izobraževanja. Salzburška benediktinska šola
je bila gotovo solidna pripravljalnica za študij teologije. V Trstu je pri
škofu Bonomu dobil vrhunsko humanistično razgledanost, saj je škof
122
nos sodobne slovenske katoliške teologije do protestantizma in s tem od-
nos do reformiranih cerkva.
Za vpogled v raven zbornika navajam stališče prof. teologije dr.
Franceta Oražma iz njegovega referata Razlogi, ki so Trubarja prived-
li v protestantizem, ki po mojem mnenju podaja reprezentativno in po-
zitivno podobo protestantizma, kakršno zmore danes slovenska katoli-
ška strokovna misel. V svojem povzetku referata zapiše:
Trubar je rasel v okolju, ki ga je disponiralo za poznejše protestantstvo;
zlasti v času svojega študija je zajadral v mišljenje, ki je pozneje vplivalo
na odločitev v tisti smeri, ki so se dejansko izvršile. Nove nazore je Tru-
bar prejemal prek svojega zelo sposobnega učitelja škofa Petra Bonoma, si-
cer pa so bile versko-nravne razmere v tistih krajih, kamor je prišel Trubar
kot mlad dušni pastir, med tedanjo duhovščino ponekod zelo nizke. Tudi
Ljubljana je bila med Trubarjevim bivanjem obremenjena z marsičem ta-
kim, kar je Trubarja potegnilo stran od katoliške Cerkve. Tako se je zna-
šel v območju velikega gibanja, ki se je ob Lutru sprožilo z željo po prenovi
Cerkve. Trubar, ki je bil zelo nadarjen in delaven, je vse delal iz velike ver-
ske vneme in ljubezni do Slovencev, katerim je hotel ohraniti ‚pravo vero‘.
Trubar je bil vse življenje globoko veren mož. Njegov kulturni načrt je v
jedr u verski in zajema vse tisto, kar je prinašala evropska reformacija, da
bi se razširila med ljudstvom. (Oražem 2009, 33)
Oražem objektivno navede »nezdravo versko okolje« z nizko iz
obraženostjo in moralno ravnjo duhovščine, v katerem je Trubar odraš
čal in s katerim se je srečeval kot mlad duhovnik. Njegova opomba, da
je med svojim študijem »zajadral v mišljenje«, ki ga je pripeljalo v pro-
testantizem, zveni sicer nekoliko pejorativno. Tudi ni mogoče pritrdi-
ti Oražmovi tezi, »da si temeljitega teološkega znanja in razgledanosti
v letih študija ni pridobil, saj ga takrat šole tudi dajale niso«. Poudarja
pa, da je »do globljega in širšega znanja teologije prišel […] s študijem
pri svojem delu« (Oražem 2009, 31). Gotovo si je pridobil znanje, ki mu
je bilo dostopno v času izobraževanja. Salzburška benediktinska šola
je bila gotovo solidna pripravljalnica za študij teologije. V Trstu je pri
škofu Bonomu dobil vrhunsko humanistično razgledanost, saj je škof
122
