Page 116 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 116
študijski večeri
Delo sva si razdelila tako, da sem sam opravil grobi prevod iz
Dalmatinove slovenščine v danes razumljivo slovenščino, mag. Hlastan
pa je sproti najprej primerjal moj prevod z Dalmatinovim besedilom,
obenem pa tudi Dalmatinov prevod z grškim izvirnikom za Novo in s
hebrejskim oz. aramejskim za Staro zavezo. Pri tem sva skušala upo-
števati dvoje načel. Prvič, da bi bilo revidirano besedilo kar se da zve
sto Dalmatinovim prevajalskim rešitvam. Drugič, da bi bilo kar se da
zvesto besedilom v izvirnih jezikih: hebrejščini, aramejščini in no-
vozavezni grščini. Problem je v tem, da si obe zvestobi včasih pride-
ta navzkriž. Šele čez čas sva si prišla na jasno, da Dalmatina vendar ne
smeva »teološko popravljati«, čeprav bi zvestoba izvirniku to zahteva-
la – tej zvestobi pa lahko zadostiva z opombami, ki jih sedanja izdaja
Novega testamenta še ne podaja. Tako sva kritiki nehote ponudila ne-
zavarovan obraz za kakšno zaušnico iz primerjanja med grškim izvir-
nikom, Dalmatinovim prevodom in najino jezikovno revizijo tega pre-
voda. Iz tega se je morda tudi porodil očitek, da najino delo tu in tam
odstopa od doslednosti. Ko sva to med seboj nekako uglasila, a goto-
vo še premalo, je tako nastalo besedilo z vidika slovenskega pravopisa
in slovenskega oblikoslovja pregledala lektorica Urška Stani, diplomi-
rana slovenistka. Po dogovoru je upoštevala najino formulacijo in kri-
terij, da prevajava Dalmatina v »danes razumljivo slovenščino« in ne
v današnjo knjižno slovenščino. Marsikomu ta razlika ni dovolj raz
umljiva, kar je najbrž tudi najina krivda, ker sva v spremni besedi to
morda premalo prepričljivo utemeljila. V želji, da bi ohranila kar največ
Dalmatina, sva se odločila sprejeti nekaj kompromisov na račun knjižne
norme, vendar tako, da ne bi trpelo razumevanje. Seveda je z akademske
ravni mogoče ugovarjati, da je tudi Dalmatinova slovenščina še vedno
»danes razumljiva slovenščina«, vendar pa to velja samo za tiste, ki
so slovenščino študirali, ki obvladajo vsaj še kak drug slovanski jezik
in so tudi sicer jezikovno izobraženi. Vendar pa se svojega dela nisva
lotila za ta zelo ozek krog poznavalcev, pač pa za veliko večino rojakov,
ki Dalmatinovega jezika danes vendar ne morejo prebirati tako, da bi
besedilo v celoti prav razumeli. Primeri takih kompromisov so recimo
sprejetje nekaterih besed, ki jih današnji slovar slovenskega knjižnega
114
Delo sva si razdelila tako, da sem sam opravil grobi prevod iz
Dalmatinove slovenščine v danes razumljivo slovenščino, mag. Hlastan
pa je sproti najprej primerjal moj prevod z Dalmatinovim besedilom,
obenem pa tudi Dalmatinov prevod z grškim izvirnikom za Novo in s
hebrejskim oz. aramejskim za Staro zavezo. Pri tem sva skušala upo-
števati dvoje načel. Prvič, da bi bilo revidirano besedilo kar se da zve
sto Dalmatinovim prevajalskim rešitvam. Drugič, da bi bilo kar se da
zvesto besedilom v izvirnih jezikih: hebrejščini, aramejščini in no-
vozavezni grščini. Problem je v tem, da si obe zvestobi včasih pride-
ta navzkriž. Šele čez čas sva si prišla na jasno, da Dalmatina vendar ne
smeva »teološko popravljati«, čeprav bi zvestoba izvirniku to zahteva-
la – tej zvestobi pa lahko zadostiva z opombami, ki jih sedanja izdaja
Novega testamenta še ne podaja. Tako sva kritiki nehote ponudila ne-
zavarovan obraz za kakšno zaušnico iz primerjanja med grškim izvir-
nikom, Dalmatinovim prevodom in najino jezikovno revizijo tega pre-
voda. Iz tega se je morda tudi porodil očitek, da najino delo tu in tam
odstopa od doslednosti. Ko sva to med seboj nekako uglasila, a goto-
vo še premalo, je tako nastalo besedilo z vidika slovenskega pravopisa
in slovenskega oblikoslovja pregledala lektorica Urška Stani, diplomi-
rana slovenistka. Po dogovoru je upoštevala najino formulacijo in kri-
terij, da prevajava Dalmatina v »danes razumljivo slovenščino« in ne
v današnjo knjižno slovenščino. Marsikomu ta razlika ni dovolj raz
umljiva, kar je najbrž tudi najina krivda, ker sva v spremni besedi to
morda premalo prepričljivo utemeljila. V želji, da bi ohranila kar največ
Dalmatina, sva se odločila sprejeti nekaj kompromisov na račun knjižne
norme, vendar tako, da ne bi trpelo razumevanje. Seveda je z akademske
ravni mogoče ugovarjati, da je tudi Dalmatinova slovenščina še vedno
»danes razumljiva slovenščina«, vendar pa to velja samo za tiste, ki
so slovenščino študirali, ki obvladajo vsaj še kak drug slovanski jezik
in so tudi sicer jezikovno izobraženi. Vendar pa se svojega dela nisva
lotila za ta zelo ozek krog poznavalcev, pač pa za veliko večino rojakov,
ki Dalmatinovega jezika danes vendar ne morejo prebirati tako, da bi
besedilo v celoti prav razumeli. Primeri takih kompromisov so recimo
sprejetje nekaterih besed, ki jih današnji slovar slovenskega knjižnega
114
