Page 138 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 138
bilo je povedano
prav nobene stike z njim – ki so bili z vsem svojim življenjem in delom
Prešernu bolj tuji, kakor svoje čase njegov cenzor. Pravi sinovi in vnu-
ki Prešernovega duhá niso slavili svojega mojstra in učitelja z navduše-
nimi narodnimi kroki, temveč slavili so ga in ga slavé na enostaven na-
čin, da hodijo za njim in nadaljujejo njegovo delo.
Kar se je takrat godilo, to se bo godilo tudi letos, v Trubarjevem letu.
Še predno je to leto napočilo, so se že oglašali različni ljudjé, ki ne mo-
rejo živeti brez odborov in odsekov in ki so kratkomalo vzeli Trubarja
v zakup. Meni se skoro dozdeva, da je tem korenitim narodnjakom (ki
hodijo okoli in iščejo, kaj bi slavili) edina skrb in edino veselje le to, da
se porodi na Slovenskem v enem letu dolga [189] vrsta novih predsedni-
kov, podpredsednikov, tajnikov in drugih nepotrebnih ljudi. O Trubarju
samem imajo neko temno slutnjo; tisti, ki ne vedó ničesar o njem, ga
smatrajo za navdušenega antiklerikalnega narodnjaka. Tisti pa, ki so
nekdaj slišali o reformaciji na Slovenskem, morejo na tihem in globoko
v srcu Trubarja edinole sovražiti!
Zakaj tako je dandanes na Slovenskem: večina ljudí, ki bodo hrupno
in javno slavili Trubarjev spomin, nima v sebi ne sence Trubarjevega
duhá, ne kapljice Trubarjeve krví! Da so živeli takràt, bi bili šli s Hrenovo
procesijo in bi stali ob grmadi, kjer so gorele Trubarjeve postile in
Dalmatinove biblije! – Strašna je ironija zgodovine: v letu, ko slavimo
spomin velikega našega reformatorja in revolucionarja, je slovenski na-
rod najbolj papističen izmed vseh narodov evropskih. Tega je kriva v
velikanski meri strahopetnost, neodkritosrčnost in kratkovidnost tak
ih naših čudežnih antipapistov, ki bodo letos Trubarja slavili! – Dobro
vem, da je še mnogo drugih vzrokov tej žalostni resnici, da so sloven-
ske dežele dandanašnji kakor črn madež na avstrijskem zemljevidu.
Ampak poglavitni vzrok je brezpogumnost tistih, ki bodo častili z bese-
do Trubarjev pogum.
Posebno jasno se je pokazalo lani in letos, kako lahko je različnim
rodoljubom, da zlezejo pod kuto. Človek že komaj vé, če naj pozdravi s
»Hvaljen bodi Jezus Kristus« prijatelja, ki je še včeraj klical »Stran s pa-
pisti!« Jaz imam takih izkušenj. Ljudjé, ki bi bil prisegel nanje, roma-
jo zdaj kar s procesijo v breznačelnost. Oni pravijo, da se »prilagodéva-
136
prav nobene stike z njim – ki so bili z vsem svojim življenjem in delom
Prešernu bolj tuji, kakor svoje čase njegov cenzor. Pravi sinovi in vnu-
ki Prešernovega duhá niso slavili svojega mojstra in učitelja z navduše-
nimi narodnimi kroki, temveč slavili so ga in ga slavé na enostaven na-
čin, da hodijo za njim in nadaljujejo njegovo delo.
Kar se je takrat godilo, to se bo godilo tudi letos, v Trubarjevem letu.
Še predno je to leto napočilo, so se že oglašali različni ljudjé, ki ne mo-
rejo živeti brez odborov in odsekov in ki so kratkomalo vzeli Trubarja
v zakup. Meni se skoro dozdeva, da je tem korenitim narodnjakom (ki
hodijo okoli in iščejo, kaj bi slavili) edina skrb in edino veselje le to, da
se porodi na Slovenskem v enem letu dolga [189] vrsta novih predsedni-
kov, podpredsednikov, tajnikov in drugih nepotrebnih ljudi. O Trubarju
samem imajo neko temno slutnjo; tisti, ki ne vedó ničesar o njem, ga
smatrajo za navdušenega antiklerikalnega narodnjaka. Tisti pa, ki so
nekdaj slišali o reformaciji na Slovenskem, morejo na tihem in globoko
v srcu Trubarja edinole sovražiti!
Zakaj tako je dandanes na Slovenskem: večina ljudí, ki bodo hrupno
in javno slavili Trubarjev spomin, nima v sebi ne sence Trubarjevega
duhá, ne kapljice Trubarjeve krví! Da so živeli takràt, bi bili šli s Hrenovo
procesijo in bi stali ob grmadi, kjer so gorele Trubarjeve postile in
Dalmatinove biblije! – Strašna je ironija zgodovine: v letu, ko slavimo
spomin velikega našega reformatorja in revolucionarja, je slovenski na-
rod najbolj papističen izmed vseh narodov evropskih. Tega je kriva v
velikanski meri strahopetnost, neodkritosrčnost in kratkovidnost tak
ih naših čudežnih antipapistov, ki bodo letos Trubarja slavili! – Dobro
vem, da je še mnogo drugih vzrokov tej žalostni resnici, da so sloven-
ske dežele dandanašnji kakor črn madež na avstrijskem zemljevidu.
Ampak poglavitni vzrok je brezpogumnost tistih, ki bodo častili z bese-
do Trubarjev pogum.
Posebno jasno se je pokazalo lani in letos, kako lahko je različnim
rodoljubom, da zlezejo pod kuto. Človek že komaj vé, če naj pozdravi s
»Hvaljen bodi Jezus Kristus« prijatelja, ki je še včeraj klical »Stran s pa-
pisti!« Jaz imam takih izkušenj. Ljudjé, ki bi bil prisegel nanje, roma-
jo zdaj kar s procesijo v breznačelnost. Oni pravijo, da se »prilagodéva-
136
