Page 142 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 142
bilo je povedano
jal po deželi zmagujoči katolicizem, je izginil vsak sled mlade naše kul-
ture in narod je bil pahnjen nazaj v najčrnejšo temo. [...]7
[198] Vse kakor danes! ... Kaj se je pač spremenilo v teh tristo letih?
Kaj ni ravno te dni romala velika množica ljudi iz slovenskih krajev
v Lurd? Kaj ni vražje8 in praznoverstvo še tako razširjeno po naši do-
movini, da ravno na tem babjeverstvu sloni največja slovenska politič-
na stranka?9
Kar je veljalo pred tristo leti, velja tudi danes; edini resni sovražnik
srednjeveške teme, ki še dandanašnji kakor mora leži nad našo sloven-
sko domovino, je izobrazba, je knjiga. To je spoznal Trubar takoj ob za-
četku svojega boja. Kako velikanskega dela se je lotil Trubar s pisanjem
prve slovenske knjige, je lahko razumeti. Književnega slovenskega je-
zika takrat sploh ni bilo. V nekem pismu10 bridko toži Trubar, za koli-
ko pojmov in stvari da ne ve slovenske besede. Naravno! Pred njim so
se brigali katoliški duhovniki za vse drugo nego za izobrazbo ljudstva.
Ko je škof Hren s pomočjo države pokončal vse, kar je lepega in zdra-
vega rodila reformacija, so duhovniki grmeli proti šolam, češ da bi ljud-
je brezverske knjige brali, če bi se brati naučili. Ta strah je r azumljiv;
ljudje bi brali, drugih knjig pa takrat sploh ni bilo nego takoimenova-
ne krivoverske.
Žalski župnik je še leta 1750, torej ravno dvesto let po rojstvu prve slo-
venske knjige, rotil duhovnike, da naj se ne brigajo za pisanje in branje,
7 Sledi (195–98) dolg navedek iz Trubarjevega nemškega posvetila češkemu kralju
in avstrijskemu nadvojvodi Maksimilijanu v glagolični izdaji hrvaškega prevoda
prvega dela Novega testamenta 1562 (Elze 1897, 143–45; Trubar 2011, 439–44, 472–
76) o praznovernosti slovenskega ljudstva, ki daruje duhovnikom za maše in pro-
cesije, hodi na dolga romanja in namenja darove za zidanje novih cerkva, in iz iste-
ga vira obsežen opis naprezanja za zidanje Marijine cerkve blizu Gornjega Gradu
(Nova Štifta).
8 Skupek vraž (samostalnik, po zgledu: beseda, besedje).
9 Cankar ima v mislih katoliško Slovensko ljudsko stranko.
10 Trubar v nemškem predgovoru v knjigo Ta pervi deil tiga noviga testamenta (1557)
poroča o svojem pismu Pavlu Vergeriju ml. s takšno ugotovitvijo (Trubar 2015, 24–
25, 46), preden se je lotil prevajanja evangelijev.
140
jal po deželi zmagujoči katolicizem, je izginil vsak sled mlade naše kul-
ture in narod je bil pahnjen nazaj v najčrnejšo temo. [...]7
[198] Vse kakor danes! ... Kaj se je pač spremenilo v teh tristo letih?
Kaj ni ravno te dni romala velika množica ljudi iz slovenskih krajev
v Lurd? Kaj ni vražje8 in praznoverstvo še tako razširjeno po naši do-
movini, da ravno na tem babjeverstvu sloni največja slovenska politič-
na stranka?9
Kar je veljalo pred tristo leti, velja tudi danes; edini resni sovražnik
srednjeveške teme, ki še dandanašnji kakor mora leži nad našo sloven-
sko domovino, je izobrazba, je knjiga. To je spoznal Trubar takoj ob za-
četku svojega boja. Kako velikanskega dela se je lotil Trubar s pisanjem
prve slovenske knjige, je lahko razumeti. Književnega slovenskega je-
zika takrat sploh ni bilo. V nekem pismu10 bridko toži Trubar, za koli-
ko pojmov in stvari da ne ve slovenske besede. Naravno! Pred njim so
se brigali katoliški duhovniki za vse drugo nego za izobrazbo ljudstva.
Ko je škof Hren s pomočjo države pokončal vse, kar je lepega in zdra-
vega rodila reformacija, so duhovniki grmeli proti šolam, češ da bi ljud-
je brezverske knjige brali, če bi se brati naučili. Ta strah je r azumljiv;
ljudje bi brali, drugih knjig pa takrat sploh ni bilo nego takoimenova-
ne krivoverske.
Žalski župnik je še leta 1750, torej ravno dvesto let po rojstvu prve slo-
venske knjige, rotil duhovnike, da naj se ne brigajo za pisanje in branje,
7 Sledi (195–98) dolg navedek iz Trubarjevega nemškega posvetila češkemu kralju
in avstrijskemu nadvojvodi Maksimilijanu v glagolični izdaji hrvaškega prevoda
prvega dela Novega testamenta 1562 (Elze 1897, 143–45; Trubar 2011, 439–44, 472–
76) o praznovernosti slovenskega ljudstva, ki daruje duhovnikom za maše in pro-
cesije, hodi na dolga romanja in namenja darove za zidanje novih cerkva, in iz iste-
ga vira obsežen opis naprezanja za zidanje Marijine cerkve blizu Gornjega Gradu
(Nova Štifta).
8 Skupek vraž (samostalnik, po zgledu: beseda, besedje).
9 Cankar ima v mislih katoliško Slovensko ljudsko stranko.
10 Trubar v nemškem predgovoru v knjigo Ta pervi deil tiga noviga testamenta (1557)
poroča o svojem pismu Pavlu Vergeriju ml. s takšno ugotovitvijo (Trubar 2015, 24–
25, 46), preden se je lotil prevajanja evangelijev.
140
