Page 172 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 172
razgledi, vpogledi
na primer Vlačić)? Noben resen raziskovalec ni trdil in ne trdi kaj na-
sprotnega. Kakšna preveč vznesena beseda ob jubilejih in praznovan
jih, ali neprevidna izjava kakšnega starejšega raziskovalca, ni zados-
ten razlog za tako polemičnost!
Kritičnost do »cvinglijanske teze«
Avtor je kritičen do teze o (tudi) cvinglijanskih koreninah in sesta-
vinah Trubarjeve teologije. V tem smislu je posebej pozoren in kritičen
do Rajhmanovega dela;4 razumljivo, saj se je prav on največ ukvarjal s
preučevanjem teoloških vprašanj pri Trubarju in pri tem posvetil največ
pozornosti zgodnjim Trubarjevim delom (prvi Katekizem in Ena dolga
predgovor), ko je bil Trubar tudi časovno še blizu svojem prvemu srečan
ju s »švicarskimi« idejami pri Bonomu v Trstu5 in v neposrednem stiku
s švicarskimi sogovorniki.6 Tudi sam sem že zapisal, da se je pozornost
do švicarskih korenin in sestavin že pri starejših slovenskih raziskoval-
cih (Kidrič) napajala tudi iz težnje, da se branijo pred takratnimi ka-
toliškimi obtožbami, da je slovenski protestantizem »nemška zadeva«.
Tudi Giesemann vidi v poudarjanju pomena cvinglijanstva težnjo, da
se zmanjša pomen Luthra in nemškega konteksta. Prepoceni in neko-
rektno bi bilo zdaj reči, da je za Giesemannovim prizadevanjem in do-
kazovanjem nacionalno/nacionalistično nagnjenje k luteranski/nemški
4 Rajhmanovo delo je najbolj obsežno in dostopno predstavljeno v njegovi knjigi:
Jože Rajhman, Prva slovenska knjiga v luči teoloških, literarno zgodovinskih, jezi-
kovnih in zgodovinskih raziskav (Ljubljana: Partizanska knjiga, Znanstveni tisk,
1977) ter v knjigi: Jože Rajhman, Teologija Primoža Trubarja, izbrala, uredila in
spremno besedo napisala Fanika Krajnc-Vrečko (Ljubljana: Teološka fakulteta,
2008).
5 O Bonomu in takratnem verskem vzdušju v Trstu, tudi o prevladi »švicarskih« in
ne Luthrovih pogledov (na evharistijo) piše v Stati inu obstati št. 5–6 (2007) v član-
ku »Bonomo, Vergerij Trubar« tržaški zgodovinar Silvano Cavazza, vodilni itali-
janski strokovnjak za reformacijsko dogajanje v tem okolju.
6 O stikih med Bullingerjem in Trubarjem (pa Vergerijem in Vlačićem) pregledno
piše Luka Ilić v Stati inu obstati št. 1–2 (2005) (»Bullingerjev vpliv na slovensko
reformacijo«).
170
na primer Vlačić)? Noben resen raziskovalec ni trdil in ne trdi kaj na-
sprotnega. Kakšna preveč vznesena beseda ob jubilejih in praznovan
jih, ali neprevidna izjava kakšnega starejšega raziskovalca, ni zados-
ten razlog za tako polemičnost!
Kritičnost do »cvinglijanske teze«
Avtor je kritičen do teze o (tudi) cvinglijanskih koreninah in sesta-
vinah Trubarjeve teologije. V tem smislu je posebej pozoren in kritičen
do Rajhmanovega dela;4 razumljivo, saj se je prav on največ ukvarjal s
preučevanjem teoloških vprašanj pri Trubarju in pri tem posvetil največ
pozornosti zgodnjim Trubarjevim delom (prvi Katekizem in Ena dolga
predgovor), ko je bil Trubar tudi časovno še blizu svojem prvemu srečan
ju s »švicarskimi« idejami pri Bonomu v Trstu5 in v neposrednem stiku
s švicarskimi sogovorniki.6 Tudi sam sem že zapisal, da se je pozornost
do švicarskih korenin in sestavin že pri starejših slovenskih raziskoval-
cih (Kidrič) napajala tudi iz težnje, da se branijo pred takratnimi ka-
toliškimi obtožbami, da je slovenski protestantizem »nemška zadeva«.
Tudi Giesemann vidi v poudarjanju pomena cvinglijanstva težnjo, da
se zmanjša pomen Luthra in nemškega konteksta. Prepoceni in neko-
rektno bi bilo zdaj reči, da je za Giesemannovim prizadevanjem in do-
kazovanjem nacionalno/nacionalistično nagnjenje k luteranski/nemški
4 Rajhmanovo delo je najbolj obsežno in dostopno predstavljeno v njegovi knjigi:
Jože Rajhman, Prva slovenska knjiga v luči teoloških, literarno zgodovinskih, jezi-
kovnih in zgodovinskih raziskav (Ljubljana: Partizanska knjiga, Znanstveni tisk,
1977) ter v knjigi: Jože Rajhman, Teologija Primoža Trubarja, izbrala, uredila in
spremno besedo napisala Fanika Krajnc-Vrečko (Ljubljana: Teološka fakulteta,
2008).
5 O Bonomu in takratnem verskem vzdušju v Trstu, tudi o prevladi »švicarskih« in
ne Luthrovih pogledov (na evharistijo) piše v Stati inu obstati št. 5–6 (2007) v član-
ku »Bonomo, Vergerij Trubar« tržaški zgodovinar Silvano Cavazza, vodilni itali-
janski strokovnjak za reformacijsko dogajanje v tem okolju.
6 O stikih med Bullingerjem in Trubarjem (pa Vergerijem in Vlačićem) pregledno
piše Luka Ilić v Stati inu obstati št. 1–2 (2005) (»Bullingerjev vpliv na slovensko
reformacijo«).
170
