Page 186 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 186
razgledi, vpogledi
utemeljitelj in razširjevalec slovensko obarvane reformatorske teologi-
je. In sicer upravičeno: Trubarja sta vodila oznanjevanje in usmeritev k
zveličanju, ne pa kakšen drug namen.
Njegovi zgodnji duhovni spisi na enotni jezikovni podlagi in duhov-
no-kulturno jedro z navezavo na humanistično-reformatorske dosež-
ke 16. stoletja ter v povezavi z izdajanjem in razširjanjem njegovih spi-
sov v jugozahodni Nemčiji so v zgodovini slovenske kulture, ki je bila
izpostavljena veliko močnejšim sosedom, privedli do zavesti o samo-
bitnosti in enakopravnosti. Takšne konstelacije zapeljujejo v precenje-
vanje. Zviševanje vrednosti Trubarjevega pomena v nacional(ističnem)
nem okviru povsem zožuje možnost realnega ocenjevanja. Izobrazbeni
vplivi v Bonomovem krogu, zlasti »branje« del Erazma Rotterdamskega
in stik z cvinglijanstvom prek Bullingerja, so preveč negotove prvine, da
bi bilo mogoče iz njih rekonstruirati Trubarjev originalni način mišljen
ja, še posebno, če bi želeli potisniti luteranski vpliv v ozadje.
Pot, po kateri bi radi prišli do Trubarja, je kamnita. Sam je ustvaril
kamen spotike z načinom, kako je ravnal z viri, ki jih je omenjal. V žel
ji, da bi poudarili pripisovano mu pomembnost, so raziskovalci o teh
omembah komaj kdaj podvomili, kar je vodilo na skonstruirane zmotne
poti. V večjem delu raziskav obstaja tendenca prikazati slovenskega re-
formatorja v konkurenčnem odnosu do evropske reformacije. Razen
tega mu nekateri pripisujejo tudi vlogo posrednika v evropskih religi-
oznih sporih in namerno izvirnost, ki naj bi demonstrirala dozdevno
enakopravnost. Toda vse to je za slovenskega reformatorja preobreme-
nitev, kajti njegovo sicer obsežno in mnogovrstno delo ne more izpol-
niti teh neupravičenih zahtev.
Takšni preudarki so zahtevali metodično raziskovanje Trubarjeve
teologije, saj smo morali ugotoviti, ali vsebuje kakšno sistematiko in če
jo, koliko je izvirna; katere postavke so vplivale na Trubarjev študij vi-
rov; na katerih teoloških področjih so raziskovalci narobe prikazali nje-
gove aktivne, lastne prispevke oziroma samo pasivne prevzeme in kate-
ra težišča je sam postavil v svoje razumevanje teologije. Pri tem je treba
imeti pregled nad reformacijskim okoljem, tudi s pomočjo najpomemb-
nejših zgodovinskih pričevanj luteranske reformacije, ki so vplivala na
184
utemeljitelj in razširjevalec slovensko obarvane reformatorske teologi-
je. In sicer upravičeno: Trubarja sta vodila oznanjevanje in usmeritev k
zveličanju, ne pa kakšen drug namen.
Njegovi zgodnji duhovni spisi na enotni jezikovni podlagi in duhov-
no-kulturno jedro z navezavo na humanistično-reformatorske dosež-
ke 16. stoletja ter v povezavi z izdajanjem in razširjanjem njegovih spi-
sov v jugozahodni Nemčiji so v zgodovini slovenske kulture, ki je bila
izpostavljena veliko močnejšim sosedom, privedli do zavesti o samo-
bitnosti in enakopravnosti. Takšne konstelacije zapeljujejo v precenje-
vanje. Zviševanje vrednosti Trubarjevega pomena v nacional(ističnem)
nem okviru povsem zožuje možnost realnega ocenjevanja. Izobrazbeni
vplivi v Bonomovem krogu, zlasti »branje« del Erazma Rotterdamskega
in stik z cvinglijanstvom prek Bullingerja, so preveč negotove prvine, da
bi bilo mogoče iz njih rekonstruirati Trubarjev originalni način mišljen
ja, še posebno, če bi želeli potisniti luteranski vpliv v ozadje.
Pot, po kateri bi radi prišli do Trubarja, je kamnita. Sam je ustvaril
kamen spotike z načinom, kako je ravnal z viri, ki jih je omenjal. V žel
ji, da bi poudarili pripisovano mu pomembnost, so raziskovalci o teh
omembah komaj kdaj podvomili, kar je vodilo na skonstruirane zmotne
poti. V večjem delu raziskav obstaja tendenca prikazati slovenskega re-
formatorja v konkurenčnem odnosu do evropske reformacije. Razen
tega mu nekateri pripisujejo tudi vlogo posrednika v evropskih religi-
oznih sporih in namerno izvirnost, ki naj bi demonstrirala dozdevno
enakopravnost. Toda vse to je za slovenskega reformatorja preobreme-
nitev, kajti njegovo sicer obsežno in mnogovrstno delo ne more izpol-
niti teh neupravičenih zahtev.
Takšni preudarki so zahtevali metodično raziskovanje Trubarjeve
teologije, saj smo morali ugotoviti, ali vsebuje kakšno sistematiko in če
jo, koliko je izvirna; katere postavke so vplivale na Trubarjev študij vi-
rov; na katerih teoloških področjih so raziskovalci narobe prikazali nje-
gove aktivne, lastne prispevke oziroma samo pasivne prevzeme in kate-
ra težišča je sam postavil v svoje razumevanje teologije. Pri tem je treba
imeti pregled nad reformacijskim okoljem, tudi s pomočjo najpomemb-
nejših zgodovinskih pričevanj luteranske reformacije, ki so vplivala na
184
