Page 189 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 189
gerhard giesemann
ka: vedno nova sestavljanja in rekuriranja k besedilom, ki so koristna
za razlago obravnavane snovi. Toda prav v tej produkciji, ne v pripisani
izvirnosti, tičita zasluga in pomen za slovenski kulturni krog. Trubar je
za svoje ljudstvo naredil to, kar je za Nemce storil Luther. Tudi Trubar
vidi sebe v tej tradiciji. Njegova teologija je krščansko razsvetljevanje
ljudstva, cerkvena ureditev in temelj vere, sloneč na vesti, iniciiral pa
jo je zgled v falangi, ki jo sestavljajo apostol Pavel – Luther – Trubar. V
tem smislu imajo njegov jezikovni dosežek ter njegovo sestavljanje del
in razširjanje tiska trajno vrednost, preživeli so protireformacijo in po
stali neomajna kulturna dobrina Slovencev.
Na koncu svoje prevajalske dejavnosti se je Trubar znašel spet tam,
kjer je bil začel: sredi boja za čisti nauk v protireformacijski stiski.
Prevzel je luteransko reformacijo; ta preveva njegove argumente in kot
bistvena kompetenca določa njegovo misijonarsko delovanje: »Ieſt ſem
eno dobro Voisko douoiskoual, ieſt ſem ta Teck dokonal, ieſt ſem to Vero
ohranil« (2 Tim, 4,7). Tako kakor apostol Pavel bi lahko tudi Trubar o
sebi dejal, da je bil neutrudni delavec za slovensko občestvo, dušni pastir
rojakom v njihovih notranjih in zunanjih stiskah, pridigar vsem oviram
navkljub, utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika, avtor prvih sloven-
skih tiskanih knjig in Trubar, ki je razumel, kako spremeniti Luthrovo
teologijo v slovensko teologijo.
Prevedla Edi Vrečko in Fanika Krajnc-Vrečko za slovensko izda-
jo, ki bo izšla pod naslovom Teologija Primoža Trubarja v zbirki Apes
Academicae Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU.
Odlomke izbral Marko Kerševan.
https://doi.org/10.26493/2590-9754.14(27)161-187
187
ka: vedno nova sestavljanja in rekuriranja k besedilom, ki so koristna
za razlago obravnavane snovi. Toda prav v tej produkciji, ne v pripisani
izvirnosti, tičita zasluga in pomen za slovenski kulturni krog. Trubar je
za svoje ljudstvo naredil to, kar je za Nemce storil Luther. Tudi Trubar
vidi sebe v tej tradiciji. Njegova teologija je krščansko razsvetljevanje
ljudstva, cerkvena ureditev in temelj vere, sloneč na vesti, iniciiral pa
jo je zgled v falangi, ki jo sestavljajo apostol Pavel – Luther – Trubar. V
tem smislu imajo njegov jezikovni dosežek ter njegovo sestavljanje del
in razširjanje tiska trajno vrednost, preživeli so protireformacijo in po
stali neomajna kulturna dobrina Slovencev.
Na koncu svoje prevajalske dejavnosti se je Trubar znašel spet tam,
kjer je bil začel: sredi boja za čisti nauk v protireformacijski stiski.
Prevzel je luteransko reformacijo; ta preveva njegove argumente in kot
bistvena kompetenca določa njegovo misijonarsko delovanje: »Ieſt ſem
eno dobro Voisko douoiskoual, ieſt ſem ta Teck dokonal, ieſt ſem to Vero
ohranil« (2 Tim, 4,7). Tako kakor apostol Pavel bi lahko tudi Trubar o
sebi dejal, da je bil neutrudni delavec za slovensko občestvo, dušni pastir
rojakom v njihovih notranjih in zunanjih stiskah, pridigar vsem oviram
navkljub, utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika, avtor prvih sloven-
skih tiskanih knjig in Trubar, ki je razumel, kako spremeniti Luthrovo
teologijo v slovensko teologijo.
Prevedla Edi Vrečko in Fanika Krajnc-Vrečko za slovensko izda-
jo, ki bo izšla pod naslovom Teologija Primoža Trubarja v zbirki Apes
Academicae Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU.
Odlomke izbral Marko Kerševan.
https://doi.org/10.26493/2590-9754.14(27)161-187
187
