Page 189 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 189
gerhard giesemann

ka: vedno nova sestavljanja in rekuriranja k besedilom, ki so koristna
za razlago obravnavane snovi. Toda prav v tej produkciji, ne v pripisani
izvirnosti, tičita zasluga in pomen za slovenski kulturni krog. Trubar je
za svoje ljudstvo naredil to, kar je za Nemce storil Luther. Tudi Trubar
vidi sebe v tej tradiciji. Njegova teologija je krščansko razsvetljevanje
ljudstva, cerkvena ureditev in temelj vere, sloneč na vesti, iniciiral pa
jo je zgled v falangi, ki jo sestavljajo apostol Pavel – Luther – Trubar. V
tem smislu imajo njegov jezikovni dosežek ter njegovo sestavljanje del
in razširjanje tiska trajno vrednost, preživeli so protireformacijo in po­
stali neomajna kulturna dobrina Slovencev.

Na koncu svoje prevajalske dejavnosti se je Trubar znašel spet tam,
kjer je bil začel: sredi boja za čisti nauk v protireformacijski stiski.
Prevzel je luteransko reformacijo; ta preveva njegove argumente in kot
bistvena kompetenca določa njegovo misijonarsko delovanje: »Ieſt ſem
eno dobro Voisko douoiskoual, ieſt ſem ta Teck dokonal, ieſt ſem to Vero
ohranil« (2 Tim, 4,7). Tako kakor apostol Pavel bi lahko tudi Trubar o
sebi dejal, da je bil neutrudni delavec za slovensko občestvo, dušni pastir
rojakom v njihovih notranjih in zunanjih stiskah, pridigar vsem oviram
navkljub, utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika, avtor prvih sloven-
skih tiskanih knjig in Trubar, ki je razumel, kako spremeniti Luthrovo
teologijo v slovensko teologijo.

Prevedla Edi Vrečko in Fanika Krajnc-Vrečko za slovensko izda-
jo, ki bo izšla pod naslovom Teologija Primoža Trubarja v zbirki Apes
Academicae Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU.
Odlomke izbral Marko Kerševan.

https://doi.org/10.26493/2590-9754.14(27)161-187

187
   184   185   186   187   188   189   190   191   192   193   194