Page 184 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 184
razgledi, vpogledi
Kolikšna je izvirnost njegovega delovanja in kateri način omogoča osvet
litev njenih kulturnozgodovinskih vprašanj? Hkrati pa moramo spreje-
ti nekaj splošnih ugotovitev in pojasniti nekaj domnev.
»Z glave postaviti na noge« – opiranje na Marxov zasuk Heglove dia
lektike z njegovimi daljnosežnimi zgodovinskimi posledicami ni vred-
no truda. Temeljna naloga te raziskave ni preobrat ali celo sprevračanje
dognanj dosedanjih raziskav o Trubarju. V njenem središču je predvsem
prizadevanje, da bi bistvena dognanja postavili na ustrezno mesto in jih
tako natančneje uvrstili v veliki kulturni mozaik. Upravičenost takšne
raziskovalne perspektive narekuje prepričanje, da je treba zgodovinsko
natančnost obvarovati prizadevanj, ki poglede na preteklost podreja-
jo oziroma prilagajajo sodobnim interesom. Velike so skušnjave, da bi
nekatere dogodke povezali in jih prikazali kot neposreden ali celo ne
pretrgan razvoj ter s tem prilagodili socialna, nacionalna in družbeno-
politična dejstva svojim potrebam. Ideologija sedanjega časa se tako ne-
nadoma prenese na predmet ali osebo, ki je tema razprave, namesto da bi
raziskovali njegovo/njeno izvirnost s perspektive, ki ga/jo je oblikovalo.
[Avtorjev povzetek III. poglavja]
Trubarja ni mogoče razumeti brez vpogleda v teološko okolje refor-
macije. Različne interpretacije in bojeviti disputi so povzročili, da ni ho-
tel izdelati svoje lastne teologije, marveč samo poiskati pot oznanjevanja
za svoje ljudstvo. To, kar Trubar imenuje »prava vera«, je Luthrova refor-
macija, ki daje podlago njegovemu misijonarjenju. Trubar ni sistematik,
saj prevzema razpoložljive ideje iz pisanega in tiskanega gradiva, da bi z
njimi krščansko poučeval ljudi. Iz svetopisemskih, katehetskih, liturgič-
nih in cerkvenopolitičnih predlog je ustvaril obsežno besedilno podla-
go. To delo dopolnjuje z vsakokratnimi predgovori, v katerih vire, ki so
mu bili na voljo, dobesedno prevaja ali parafrazira in jih tako pripravi
za pedagoško dodelavo. Pri tem posega po različnih Luthrovih besedi-
lih, predvsem tistih, ki kažejo, kako nemški reformator pojmuje kristo-
logijo in novo Cerkev. Teh virov ne navaja vedno jasno, kajti besedila se
pojavljajo v številnih dokumentih nemškega reformatorja, Trubarjeve
parafrazirajoče reprodukcije pa kažejo samo skupne poteze, ki so bolj
182
Kolikšna je izvirnost njegovega delovanja in kateri način omogoča osvet
litev njenih kulturnozgodovinskih vprašanj? Hkrati pa moramo spreje-
ti nekaj splošnih ugotovitev in pojasniti nekaj domnev.
»Z glave postaviti na noge« – opiranje na Marxov zasuk Heglove dia
lektike z njegovimi daljnosežnimi zgodovinskimi posledicami ni vred-
no truda. Temeljna naloga te raziskave ni preobrat ali celo sprevračanje
dognanj dosedanjih raziskav o Trubarju. V njenem središču je predvsem
prizadevanje, da bi bistvena dognanja postavili na ustrezno mesto in jih
tako natančneje uvrstili v veliki kulturni mozaik. Upravičenost takšne
raziskovalne perspektive narekuje prepričanje, da je treba zgodovinsko
natančnost obvarovati prizadevanj, ki poglede na preteklost podreja-
jo oziroma prilagajajo sodobnim interesom. Velike so skušnjave, da bi
nekatere dogodke povezali in jih prikazali kot neposreden ali celo ne
pretrgan razvoj ter s tem prilagodili socialna, nacionalna in družbeno-
politična dejstva svojim potrebam. Ideologija sedanjega časa se tako ne-
nadoma prenese na predmet ali osebo, ki je tema razprave, namesto da bi
raziskovali njegovo/njeno izvirnost s perspektive, ki ga/jo je oblikovalo.
[Avtorjev povzetek III. poglavja]
Trubarja ni mogoče razumeti brez vpogleda v teološko okolje refor-
macije. Različne interpretacije in bojeviti disputi so povzročili, da ni ho-
tel izdelati svoje lastne teologije, marveč samo poiskati pot oznanjevanja
za svoje ljudstvo. To, kar Trubar imenuje »prava vera«, je Luthrova refor-
macija, ki daje podlago njegovemu misijonarjenju. Trubar ni sistematik,
saj prevzema razpoložljive ideje iz pisanega in tiskanega gradiva, da bi z
njimi krščansko poučeval ljudi. Iz svetopisemskih, katehetskih, liturgič-
nih in cerkvenopolitičnih predlog je ustvaril obsežno besedilno podla-
go. To delo dopolnjuje z vsakokratnimi predgovori, v katerih vire, ki so
mu bili na voljo, dobesedno prevaja ali parafrazira in jih tako pripravi
za pedagoško dodelavo. Pri tem posega po različnih Luthrovih besedi-
lih, predvsem tistih, ki kažejo, kako nemški reformator pojmuje kristo-
logijo in novo Cerkev. Teh virov ne navaja vedno jasno, kajti besedila se
pojavljajo v številnih dokumentih nemškega reformatorja, Trubarjeve
parafrazirajoče reprodukcije pa kažejo samo skupne poteze, ki so bolj
182
