Page 181 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 181
gerhard giesemann
predvsem pa je izziv in obveza, da se tudi na Slovenskem poskrbi za na-
daljnje raziskovanje te skupne dediščine in ustvari ustrezne pogoje zanj.
Teologija slovenskega reformatorja Primoža Trubarja
Slovenski prevod izbranih odlomkov iz knjige:
Gerhard Giesemann, Die Theologie des slowenischen Reformators
Primož Trubar (Köln: Böhlau Verlag, 2017), str. 9–11,13–14, 104–105,
348–352.
[Iz Preambule]
[…] Trubar se v svojih delih ni odmaknil od generalne smeri luteran-
skih spoznanj. Temeljita analiza njegovih teoloških spisov v primerjavi
z ustreznimi Luthrovimi izjavami, ki doslej še ni bila opravljena, bo na-
tančno potrdila to trditev. Pri tem je treba upoštevati, da nadaljnji raz
voj protestantsko-luteranskega nauka, kakršen se kaže pri Johannesu
Brentiusu, Philippu Melanchthonu, Veitu Dietrichu, delno tudi Matiju
Vlačiću Iliriku (Matthias Flacius Illyricus), odseva tudi pri Trubarju,
recimo, kadar si je z njimi pomagal razložiti luteranske spise in dogme.
Tudi tam, kjer je mogoče najti vzporednice s privrženci cvinglijanskega
nauka, ni zaznati odmikov ali odklonov; to zadeva predvsem skladnost
z Bullingerjevimi spisi, na primer o Janezovem evangeliju. Trubar je ved-
no uporabljal citate, ki niso v nasprotju z luteranskim naukom, temveč
so povezani s splošnimi protestantskimi prepričanji.
Hotenje, ki je opazno pri slovenskih raziskovalcih, da bi zgodnjo
konsolidacijo svoje kulture z začetkom knjižnega jezika podkrepili tudi
na drugačen način, poraja sklepe, ki so sicer razumljivi, vendar jih na-
tančno preverjanje ne potrjuje. Takšna premisa zaradi prezahtevnosti
Trubarjev dosežek popači. Uvrščanje Trubarja v falango vodilnih pro-
testantskih humanistov postavlja merila, ki jim Trubar po svoji izobraz-
bi in lokalni navezanosti ni kos; tudi poizkus uvrščanja Trubarja na ta-
kratno evropsko diskusijsko raven je obsojen na neuspeh, prav tako kot
179
predvsem pa je izziv in obveza, da se tudi na Slovenskem poskrbi za na-
daljnje raziskovanje te skupne dediščine in ustvari ustrezne pogoje zanj.
Teologija slovenskega reformatorja Primoža Trubarja
Slovenski prevod izbranih odlomkov iz knjige:
Gerhard Giesemann, Die Theologie des slowenischen Reformators
Primož Trubar (Köln: Böhlau Verlag, 2017), str. 9–11,13–14, 104–105,
348–352.
[Iz Preambule]
[…] Trubar se v svojih delih ni odmaknil od generalne smeri luteran-
skih spoznanj. Temeljita analiza njegovih teoloških spisov v primerjavi
z ustreznimi Luthrovimi izjavami, ki doslej še ni bila opravljena, bo na-
tančno potrdila to trditev. Pri tem je treba upoštevati, da nadaljnji raz
voj protestantsko-luteranskega nauka, kakršen se kaže pri Johannesu
Brentiusu, Philippu Melanchthonu, Veitu Dietrichu, delno tudi Matiju
Vlačiću Iliriku (Matthias Flacius Illyricus), odseva tudi pri Trubarju,
recimo, kadar si je z njimi pomagal razložiti luteranske spise in dogme.
Tudi tam, kjer je mogoče najti vzporednice s privrženci cvinglijanskega
nauka, ni zaznati odmikov ali odklonov; to zadeva predvsem skladnost
z Bullingerjevimi spisi, na primer o Janezovem evangeliju. Trubar je ved-
no uporabljal citate, ki niso v nasprotju z luteranskim naukom, temveč
so povezani s splošnimi protestantskimi prepričanji.
Hotenje, ki je opazno pri slovenskih raziskovalcih, da bi zgodnjo
konsolidacijo svoje kulture z začetkom knjižnega jezika podkrepili tudi
na drugačen način, poraja sklepe, ki so sicer razumljivi, vendar jih na-
tančno preverjanje ne potrjuje. Takšna premisa zaradi prezahtevnosti
Trubarjev dosežek popači. Uvrščanje Trubarja v falango vodilnih pro-
testantskih humanistov postavlja merila, ki jim Trubar po svoji izobraz-
bi in lokalni navezanosti ni kos; tudi poizkus uvrščanja Trubarja na ta-
kratno evropsko diskusijsko raven je obsojen na neuspeh, prav tako kot
179
