Page 192 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 192
portreti
Murko slovanskih jezikov ni le obvladal, temveč je mnoge dežele tudi
prepotoval. Tako je v Rusiji bival v letih 1887–1889, na potovanjih po ju-
goslovanskih deželah pa je preučeval srbsko in hrvaško ljudsko epiko
ter snemal pevce. Čeprav Murko ni živel v »domovini«, je ves čas tesno
sodeloval s slovenskimi ustanovami, kot je bila Slovenska matica, ter s
slovenskimi društvi, kot je Zgodovinsko društvo v Mariboru, katere-
ga soustanovitelj je leta 1903 bil, ter slovenskimi društvi v Gradcu in na
Dunaju. Svojo življenjsko pot je Matija Murko opisal v Spominih, ki vse-
bujejo tudi njegovo bibliografijo, ki šteje okrog 313 enot.1
Murka so zanimali živi jeziki, predvsem pa nastanek knjižnega jezika
pri Slovencih kakor tudi srbohrvaščine. Ker segajo začetki teh v čas re-
formacije in protireformacije, je tema gibanjema posvetil posebno pozor-
nost s študijo »Die Bedeutung der Reformation und Gegenreformation
für das geistige Leben der Südslaven«2. Pomen tega dela je najbolje
predstavil Joža Glonar v Slovenskem biografskem leksikonu:
Nekako sintezo svojega življenjskega dela, nekak »testament« znan-
stvenika in rodoljuba je podal v razpravi Die Bedeutung der Reformati-
on und Gegenreformation für das geistige Leben der Südslaven, v kateri
hodita z roko v roki davna preteklost in živa sedanjost, znanost in politi-
ka. Knjiga ne podaja toliko zgodovine teh idej pri južnih Slovanih, kolikor
zgodovino praktičnega udejstvovanja teh idej in njih posledic; iz tega izha-
ja možnost, da razumemo sekularne pojave mož, kakor so bili Trubar, Kri-
žanič, Kašič, in prav nič se ne začudimo, če najdemo v tej vseskozi znan-
stveno podprti knjigi imeni Krek in Korošec. Poleg vsega je knjiga tudi
znanstven program: pregledna sinteza dosedanjih izsledkov. […] V njej se
je najlepše pokazal kot znanstvenik s široko erudicijo in razgledom, poleg
tega pa z živim zanimanjem za usodo lastnega naroda in njegovih sorod-
nikov, ki z besedo in z lastnim zgledom poudarja in izpričuje enotnost slo-
vanske filologije v vsem njenem obsegu, ki pa naj bo v prvi vrsti zgodovi-
na razvoja duha in idej; v ta namen morajo služiti vse njene panoge, v to
1 Izvirna izdaja: Pamĕti (Praga, 1949); slovenska: Spomini, po izvirnem rokopisu
prevedel dr. Vladimir Murko (Ljubljana: Slovenska matica, 1951).
2 Izvirna objava: Slavia 4, št. 3–4 (1925–26), 5, št. 1–2 (1926–27), v knjižni obliki:
Praga in Heidelberg 1927, 184 strani.
190
Murko slovanskih jezikov ni le obvladal, temveč je mnoge dežele tudi
prepotoval. Tako je v Rusiji bival v letih 1887–1889, na potovanjih po ju-
goslovanskih deželah pa je preučeval srbsko in hrvaško ljudsko epiko
ter snemal pevce. Čeprav Murko ni živel v »domovini«, je ves čas tesno
sodeloval s slovenskimi ustanovami, kot je bila Slovenska matica, ter s
slovenskimi društvi, kot je Zgodovinsko društvo v Mariboru, katere-
ga soustanovitelj je leta 1903 bil, ter slovenskimi društvi v Gradcu in na
Dunaju. Svojo življenjsko pot je Matija Murko opisal v Spominih, ki vse-
bujejo tudi njegovo bibliografijo, ki šteje okrog 313 enot.1
Murka so zanimali živi jeziki, predvsem pa nastanek knjižnega jezika
pri Slovencih kakor tudi srbohrvaščine. Ker segajo začetki teh v čas re-
formacije in protireformacije, je tema gibanjema posvetil posebno pozor-
nost s študijo »Die Bedeutung der Reformation und Gegenreformation
für das geistige Leben der Südslaven«2. Pomen tega dela je najbolje
predstavil Joža Glonar v Slovenskem biografskem leksikonu:
Nekako sintezo svojega življenjskega dela, nekak »testament« znan-
stvenika in rodoljuba je podal v razpravi Die Bedeutung der Reformati-
on und Gegenreformation für das geistige Leben der Südslaven, v kateri
hodita z roko v roki davna preteklost in živa sedanjost, znanost in politi-
ka. Knjiga ne podaja toliko zgodovine teh idej pri južnih Slovanih, kolikor
zgodovino praktičnega udejstvovanja teh idej in njih posledic; iz tega izha-
ja možnost, da razumemo sekularne pojave mož, kakor so bili Trubar, Kri-
žanič, Kašič, in prav nič se ne začudimo, če najdemo v tej vseskozi znan-
stveno podprti knjigi imeni Krek in Korošec. Poleg vsega je knjiga tudi
znanstven program: pregledna sinteza dosedanjih izsledkov. […] V njej se
je najlepše pokazal kot znanstvenik s široko erudicijo in razgledom, poleg
tega pa z živim zanimanjem za usodo lastnega naroda in njegovih sorod-
nikov, ki z besedo in z lastnim zgledom poudarja in izpričuje enotnost slo-
vanske filologije v vsem njenem obsegu, ki pa naj bo v prvi vrsti zgodovi-
na razvoja duha in idej; v ta namen morajo služiti vse njene panoge, v to
1 Izvirna izdaja: Pamĕti (Praga, 1949); slovenska: Spomini, po izvirnem rokopisu
prevedel dr. Vladimir Murko (Ljubljana: Slovenska matica, 1951).
2 Izvirna objava: Slavia 4, št. 3–4 (1925–26), 5, št. 1–2 (1926–27), v knjižni obliki:
Praga in Heidelberg 1927, 184 strani.
190
