Page 62 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 62
razprave, študije
celo po njem (Apd 1,6). Toda Jezus ni prišel kot mogočni kralj v blišču in
slavi, temveč kot človek med ljudi, v ponižnosti, uboštvu in slabotnosti.
Njegovo poslanstvo se ni ujemalo z njihovimi pričakovanji: ni predvide-
valo, da bo postal njihov politični osvoboditelj in kralj, ki bi jim izpolnil
državotvorne sanje in jim zagotovil materialni blagoslov.
Zaradi posebnega, tj. zaveznega, odnosa so bili Judje predvideni na-
ravni dediči (db. sinovi) kraljestva (Mt 8,12). Jezus je to upošteval in kral
jestvo sprva ponudil le »izgubljenim ovcam Izraelove hiše« (Mt 10,5–7).
Vendar so ga zavrnili in Jezus je njihovim verskim voditeljem napove-
dal, da se jim bo vzelo »Božje kraljestvo in dalo ljudstvu, ki bo obrodi-
lo njegove sadove« (Mt 21,43). Blagoslovi in privilegiji skupaj z odgovor-
nostmi, ki so bili doslej Izraelovi, bo podedovalo drugo Božje ljudstvo:
Cerkev Jezusa Kristusa.
Božje kraljestvo in večno življenje
Jezusovo javno delovanje [ministry] se začenja z razglasom, da je pri-
šel čas, ki ga je določil Bog – »približalo se je Božje kraljestvo« –, in s po-
zivom k spreobrnjenju (kesanju) ter veri v to veselo oznanilo (Mr 1,15).
V prvih treh Evangelijih izraz »kraljestvo« nastopi 121-krat. Strogo vze-
to, grške besede basileia in aramejske malkuth ne bi smeli prevajati kot
kraljestvo; pravilneje bi bilo: vladavina, oblast, vrhovnost, kraljstvo. Ne
gre namreč toliko za kraj Božjega kraljevanja kot za Božjo vladavino
samo. Izraze bomo uporabljali kot sopomenke, pri tem pa vedno me-
rili na Božjo vladavino, še posebej v smislu, kot jo izvaja Gospod Jezus
Kristus v svoji mesijanski skupnosti (Cerkvi) in prek nje.
Ideji o Božjem kraljestvu so tudi že rekli Jezusova »poglavitna kate-
gorija«. In res v Jezusovem učenju in delovanju [mission] zavzema izjem
no pomembno mesto. Božje kraljestvo je tista glavna tema, je evangelij,
vesela novica o odpuščanju, radosti in miru; je summum bonum, »dra-
gocen biser« (Mt 13,45–46), zaradi katerega je vredno vse drugo žrtvovati;
je tisto, kar naj bi iskali bolj kot vse drugo, in tisto, kar vse drugo prina-
ša s seboj (Mt 6,33). Zato naj ga ne bi le iskali, ampak naj bi tudi prosili
zanj. »Pridi tvoje kraljestvo« je prošnja, naj Bog vlada in naj se njegova
volja zgodi na zemlji, kakor se zgodi v nebesih.
60
celo po njem (Apd 1,6). Toda Jezus ni prišel kot mogočni kralj v blišču in
slavi, temveč kot človek med ljudi, v ponižnosti, uboštvu in slabotnosti.
Njegovo poslanstvo se ni ujemalo z njihovimi pričakovanji: ni predvide-
valo, da bo postal njihov politični osvoboditelj in kralj, ki bi jim izpolnil
državotvorne sanje in jim zagotovil materialni blagoslov.
Zaradi posebnega, tj. zaveznega, odnosa so bili Judje predvideni na-
ravni dediči (db. sinovi) kraljestva (Mt 8,12). Jezus je to upošteval in kral
jestvo sprva ponudil le »izgubljenim ovcam Izraelove hiše« (Mt 10,5–7).
Vendar so ga zavrnili in Jezus je njihovim verskim voditeljem napove-
dal, da se jim bo vzelo »Božje kraljestvo in dalo ljudstvu, ki bo obrodi-
lo njegove sadove« (Mt 21,43). Blagoslovi in privilegiji skupaj z odgovor-
nostmi, ki so bili doslej Izraelovi, bo podedovalo drugo Božje ljudstvo:
Cerkev Jezusa Kristusa.
Božje kraljestvo in večno življenje
Jezusovo javno delovanje [ministry] se začenja z razglasom, da je pri-
šel čas, ki ga je določil Bog – »približalo se je Božje kraljestvo« –, in s po-
zivom k spreobrnjenju (kesanju) ter veri v to veselo oznanilo (Mr 1,15).
V prvih treh Evangelijih izraz »kraljestvo« nastopi 121-krat. Strogo vze-
to, grške besede basileia in aramejske malkuth ne bi smeli prevajati kot
kraljestvo; pravilneje bi bilo: vladavina, oblast, vrhovnost, kraljstvo. Ne
gre namreč toliko za kraj Božjega kraljevanja kot za Božjo vladavino
samo. Izraze bomo uporabljali kot sopomenke, pri tem pa vedno me-
rili na Božjo vladavino, še posebej v smislu, kot jo izvaja Gospod Jezus
Kristus v svoji mesijanski skupnosti (Cerkvi) in prek nje.
Ideji o Božjem kraljestvu so tudi že rekli Jezusova »poglavitna kate-
gorija«. In res v Jezusovem učenju in delovanju [mission] zavzema izjem
no pomembno mesto. Božje kraljestvo je tista glavna tema, je evangelij,
vesela novica o odpuščanju, radosti in miru; je summum bonum, »dra-
gocen biser« (Mt 13,45–46), zaradi katerega je vredno vse drugo žrtvovati;
je tisto, kar naj bi iskali bolj kot vse drugo, in tisto, kar vse drugo prina-
ša s seboj (Mt 6,33). Zato naj ga ne bi le iskali, ampak naj bi tudi prosili
zanj. »Pridi tvoje kraljestvo« je prošnja, naj Bog vlada in naj se njegova
volja zgodi na zemlji, kakor se zgodi v nebesih.
60
