Page 83 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 83
milena mileva blažić
nih kožuščkov, in vsaka ži-
val v vašem kraljestvu naj
da zanj košček svojega ko-
žuha.« […]
In kralj je rekel: »Ti si moja
preljuba nevesta in nikoli
več se ne bova ločila.« Nato
so praznovali poroko in ži-
vela sta srečno do smrti.
(Grimm 1993, 537)
Amor in Psiha, Žabji kralj ali železni Henrik in Sin jež
Kristijanizacija ni značilnost le Grimmovih pravljic, ampak tudi slo-
venskih, npr., pravljica Frana Milčinskega Sin Jež vsebuje ekspliciten do-
datek »Bog je že vedel, zakaj jima ni dal poroda« (Milčinski 1917, 32).
Apulej: Metamorfoze ali J. In W. Grimm: Žabji Fran Milčinski: Sin jež
Zlati osel (124–170 n. št.) kralj ali železni Henrik, (Tolovaj Mataj in druge
slovenske pravljice, 1917)
1857
Nekoč sta živela v nekem 1810 Kraljična in začarani Živela sta cesar in cesa-
mestu kralj in kraljica. princ – Žabji kralj rica, imela sta dosti sve-
Imela sta tri prelepe hčer- Najmlajša kraljična je od ta in blaga, pa nikogar, ko-
ke. A čeprav sta bili starej- šla v gozd, in se vsedla na mur bi zapustila bogatijo:
ši dve kar se da prikupni na hladen vodnjak.
pogled, bi ju bila lahko pri- Bog je že vedel, zakaj jima
ni dal poroda. (Milčinski
merno slavila bržkone že 1857 Žabji kralj ali Železni 1917, 32)
hvala človeških ust. Lepota Henrik
najmlajše pa je bila tako Davno nekoč, ko so želje
prečudna, tako sijoča, da je še kaj zalegle, je živel kralj,
siromašna človeška govo- ki je imel sama lepe hče-
rica ne bi mogla ne opisa- re, najmlajša pa je bila tako
ti ne vsaj za silo poveliče- lepa, da se je še sonce začu-
vati. […] (Apulej 1981, 119) dilo, kardar ji je pogledalo
v obraz. (Grimm 1993, 12)
81
nih kožuščkov, in vsaka ži-
val v vašem kraljestvu naj
da zanj košček svojega ko-
žuha.« […]
In kralj je rekel: »Ti si moja
preljuba nevesta in nikoli
več se ne bova ločila.« Nato
so praznovali poroko in ži-
vela sta srečno do smrti.
(Grimm 1993, 537)
Amor in Psiha, Žabji kralj ali železni Henrik in Sin jež
Kristijanizacija ni značilnost le Grimmovih pravljic, ampak tudi slo-
venskih, npr., pravljica Frana Milčinskega Sin Jež vsebuje ekspliciten do-
datek »Bog je že vedel, zakaj jima ni dal poroda« (Milčinski 1917, 32).
Apulej: Metamorfoze ali J. In W. Grimm: Žabji Fran Milčinski: Sin jež
Zlati osel (124–170 n. št.) kralj ali železni Henrik, (Tolovaj Mataj in druge
slovenske pravljice, 1917)
1857
Nekoč sta živela v nekem 1810 Kraljična in začarani Živela sta cesar in cesa-
mestu kralj in kraljica. princ – Žabji kralj rica, imela sta dosti sve-
Imela sta tri prelepe hčer- Najmlajša kraljična je od ta in blaga, pa nikogar, ko-
ke. A čeprav sta bili starej- šla v gozd, in se vsedla na mur bi zapustila bogatijo:
ši dve kar se da prikupni na hladen vodnjak.
pogled, bi ju bila lahko pri- Bog je že vedel, zakaj jima
ni dal poroda. (Milčinski
merno slavila bržkone že 1857 Žabji kralj ali Železni 1917, 32)
hvala človeških ust. Lepota Henrik
najmlajše pa je bila tako Davno nekoč, ko so želje
prečudna, tako sijoča, da je še kaj zalegle, je živel kralj,
siromašna človeška govo- ki je imel sama lepe hče-
rica ne bi mogla ne opisa- re, najmlajša pa je bila tako
ti ne vsaj za silo poveliče- lepa, da se je še sonce začu-
vati. […] (Apulej 1981, 119) dilo, kardar ji je pogledalo
v obraz. (Grimm 1993, 12)
81
