Page 166 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 166
študijski večeri
29Marija pa je pokazala na otroka. Kako naj govorimo z otrokom v zib-
ki, so rekli.
30Otrok pa je spregovoril: Gospodov služabnik sem, dal mi bo Knjigo
in me postavil za glasnika vere.
31Kjerkoli bom, me bo blagoslavljal. Ukazal mi bo, naj molim in delim
miloščino, dokler bom živel,
32in naj bom dober z materjo. Ne bo me naredil nepravičnega in
neposlušnega.
33Mir z menoj – na dan mojega rojstva, na dan smrti in na dan, ko bom
vstal od mrtvih!
34Glejte, to je Jezus, Marijin sin! To je prava resnica o njem, o kateri
dvomijo.
35Nepredstavljivo je, da bi imel Bog otroka! Slava mu! Ko se odloči ne-
kaj storiti, samo reče: Bodi! in zgodi se.
36Edini Bog je resnično moj in vaš Gospodar, zato se klanjajte samo
njemu! To je prava pot.
37Mnenja o Jezusu so se razšla. Gorje nevernikom na veliki dan!
Evangelija, ki ju navaja Koran, spadata med evangelije o Mariji in
Jezusovem otroštvu. Zato je v njih več govora o Mariji kot pa v kano-
ničnih evangelijih. Marija je v njih »brezmadežno spočela« s pomočjo
nadangela v človeški podobi. Jezus govori že kot dojenček, kot otrok pa
dela čudeže. Izhodišče tega slavljenja Marije pa je v podobnih apokrifih
kot tisto iz »mariologije«.
11.
Naj zaključim. Marijini prazniki so značilni za rimskokatoliško
Cerkev, niso torej (vse)krščanski prazniki. Čaščenje pripada Bogu. Veje
krščanstva, ki hočejo častiti Marijo, imajo za to pač pravico, se pa s tem
odmikajo od vej krščanstva, ki vere ne utemeljujejo na »ljudski pobož-
nosti«. Če v skladu s svojo posebno vero rimska Cerkev koga priporoča
164
29Marija pa je pokazala na otroka. Kako naj govorimo z otrokom v zib-
ki, so rekli.
30Otrok pa je spregovoril: Gospodov služabnik sem, dal mi bo Knjigo
in me postavil za glasnika vere.
31Kjerkoli bom, me bo blagoslavljal. Ukazal mi bo, naj molim in delim
miloščino, dokler bom živel,
32in naj bom dober z materjo. Ne bo me naredil nepravičnega in
neposlušnega.
33Mir z menoj – na dan mojega rojstva, na dan smrti in na dan, ko bom
vstal od mrtvih!
34Glejte, to je Jezus, Marijin sin! To je prava resnica o njem, o kateri
dvomijo.
35Nepredstavljivo je, da bi imel Bog otroka! Slava mu! Ko se odloči ne-
kaj storiti, samo reče: Bodi! in zgodi se.
36Edini Bog je resnično moj in vaš Gospodar, zato se klanjajte samo
njemu! To je prava pot.
37Mnenja o Jezusu so se razšla. Gorje nevernikom na veliki dan!
Evangelija, ki ju navaja Koran, spadata med evangelije o Mariji in
Jezusovem otroštvu. Zato je v njih več govora o Mariji kot pa v kano-
ničnih evangelijih. Marija je v njih »brezmadežno spočela« s pomočjo
nadangela v človeški podobi. Jezus govori že kot dojenček, kot otrok pa
dela čudeže. Izhodišče tega slavljenja Marije pa je v podobnih apokrifih
kot tisto iz »mariologije«.
11.
Naj zaključim. Marijini prazniki so značilni za rimskokatoliško
Cerkev, niso torej (vse)krščanski prazniki. Čaščenje pripada Bogu. Veje
krščanstva, ki hočejo častiti Marijo, imajo za to pač pravico, se pa s tem
odmikajo od vej krščanstva, ki vere ne utemeljujejo na »ljudski pobož-
nosti«. Če v skladu s svojo posebno vero rimska Cerkev koga priporoča
164
