Page 170 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 170
študijski večeri
nasprotno, v zahodni krščanski Evropi vse do zadnjih stoletij muslima-
ni s svojo vero niso obstali, drugače kot kristjani v islamskih deželah is-
tega časa … V načelu so kot državljani in/ali prebivalci deležni enakih
pravic kot drugi državljani in prebivalci drugačnih religij in provenienc.
Verska svoboda – svoboda sprejemati in izražati, izbirati in spremi-
njati pripadnost neki religiji – je v moderni Evropi utemeljena in ne-
razdružno povezana z drugimi temeljnimi načeli in vrednotami teh
družb:
– s temeljno enakostjo in enakopravnostjo prebivalcev ne glede na raso,
spol, etnično in religiozno pripadnost;
– svobodo vesti, govora, izpovedovanja vere in prepričanja;
– solidarnostjo posameznikov pri zagotavljanju te temeljne enakosti in
svobode vseh.
Temu tako ali drugače »institucionaliziranemu individualizmu« slu-
ži tudi svetovnonazorska nevtralnost države, bolj ali manj dosledno iz-
vedena ločenost države in državnih ustanov od religije ter religijskih
ustanov.
Država, državna oblast in obvezne javne ustanove so »sekularne«, ne
vežejo se na nobeno religijo, ne izpovedujejo nobene vere; nobene tudi ne
zapovedujejo in ne prepovedujejo. Država naj skrbi »po meri človeških
zmožnosti«, tudi z uporabo prisile, za »pravičnost in mir« (Barmenska
deklaracija). Ljudje se kot državljani združujejo v države in vključuje-
jo v državne ustanove za dosego tega in drugih posvetnih ciljev; za iz-
povedovanje (širjenje, uresničevanje) vere se združujejo v verskih sku-
pnostih, ki za razliko od države ne razpolagajo s sredstvi zunanje prisile
(Barth 2016).
Mirno in enakopravno sobivanje ljudi različnih religij zahteva/pred-
postavlja sprejemanje teh načel. Zahteva pa tudi (samo)omejevanje in
medsebojno toleranco, v kolikor bi uresničevanje načel ene od religij
ogrozilo enake pravice enakopravnega sobivanja ljudi drugih religij.
Sprejemanje zgornjih načel sekularne države je pogoj za obstoj različ-
nih religij in sobivanje ljudi različnih religij v teh družbah. Zrušenje teh
načel neizogibno ogrozi preživetje ene ali druge religije ali celo njihovih
168
nasprotno, v zahodni krščanski Evropi vse do zadnjih stoletij muslima-
ni s svojo vero niso obstali, drugače kot kristjani v islamskih deželah is-
tega časa … V načelu so kot državljani in/ali prebivalci deležni enakih
pravic kot drugi državljani in prebivalci drugačnih religij in provenienc.
Verska svoboda – svoboda sprejemati in izražati, izbirati in spremi-
njati pripadnost neki religiji – je v moderni Evropi utemeljena in ne-
razdružno povezana z drugimi temeljnimi načeli in vrednotami teh
družb:
– s temeljno enakostjo in enakopravnostjo prebivalcev ne glede na raso,
spol, etnično in religiozno pripadnost;
– svobodo vesti, govora, izpovedovanja vere in prepričanja;
– solidarnostjo posameznikov pri zagotavljanju te temeljne enakosti in
svobode vseh.
Temu tako ali drugače »institucionaliziranemu individualizmu« slu-
ži tudi svetovnonazorska nevtralnost države, bolj ali manj dosledno iz-
vedena ločenost države in državnih ustanov od religije ter religijskih
ustanov.
Država, državna oblast in obvezne javne ustanove so »sekularne«, ne
vežejo se na nobeno religijo, ne izpovedujejo nobene vere; nobene tudi ne
zapovedujejo in ne prepovedujejo. Država naj skrbi »po meri človeških
zmožnosti«, tudi z uporabo prisile, za »pravičnost in mir« (Barmenska
deklaracija). Ljudje se kot državljani združujejo v države in vključuje-
jo v državne ustanove za dosego tega in drugih posvetnih ciljev; za iz-
povedovanje (širjenje, uresničevanje) vere se združujejo v verskih sku-
pnostih, ki za razliko od države ne razpolagajo s sredstvi zunanje prisile
(Barth 2016).
Mirno in enakopravno sobivanje ljudi različnih religij zahteva/pred-
postavlja sprejemanje teh načel. Zahteva pa tudi (samo)omejevanje in
medsebojno toleranco, v kolikor bi uresničevanje načel ene od religij
ogrozilo enake pravice enakopravnega sobivanja ljudi drugih religij.
Sprejemanje zgornjih načel sekularne države je pogoj za obstoj različ-
nih religij in sobivanje ljudi različnih religij v teh družbah. Zrušenje teh
načel neizogibno ogrozi preživetje ene ali druge religije ali celo njihovih
168
