Page 162 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 162
študijski večeri
9.
Nekoliko drugače je v pravoslavnih Cerkvah. Te namreč z rim-
sko Cerkvijo druži priznavanje obveznosti ekumenskih koncilov pred
shizmo leta 1054. Ko so v prvih stoletjih krščanstva začeli razmišlja-
ti o Jezusovi »naravi« ter je v sporih o »eni naravi« in »dveh naravah«
prevladal nauk o dveh naravah, božji in človeški, so odprli še razglab-
ljanje o tem, kaj je pravzaprav Marija rodila: človeka ali Boga in člove-
ka. Leta 431 je cerkveni zbor v Efezu določil, da je Marija theotokos, to-
rej Bogorodica (v rimski terminologiji Mati Božja). Rodila se je stroka
»mariologija«. Vzhodne Cerkve so se zadovoljile z dogmo o Bogorodici.
Marija kot Bogorodica je postala predmet čaščenja; upodobljena je na
množici ikon. Nasprotniki so bili kaznovani ali pa so zbežali. Nauk pa-
triarha Nestorija, da je Marija rodila človeka, je bil leta 431 obsojen, a zu-
naj bizantinskega imperija so ga širili pregnanci in njihovi učenci, dose-
gel je tudi Turkestan in njegov danes kitajski del Xinjiang, v času Marca
Pola je konkuriral za kitajsko državno religijo.
10.
Soglasje k »posvečevanju Mariji« bi za tisti del naroda, ki se prišteva
h krščanstvu, najbrž dali muslimani.
Koran govori o »preroku Jezusu« kot najvišjem preroku pred
Mohamedom in, denimo, v suri 2.87 pravi: »Jezusu, Marijinemu sinu,
smo podelili jasna znamenja in ga okrepili s Svetim duhom.« V suri 5 in
še večkrat zanika, da bi bil Kristus (= Mesija) Bog. Je »Božji služabnik«
in prerok. Navajam 5,72: »Neverniki so tisti, ki govore: ‚Bog je Mesija,
Marijin sin!‘ Toda Mesija je govoril: ‚O, sinovi Izraelovi, častite Boga,
mojega in vašega Gospodarja! Človeku, ki ima koga za Bogu enakega,
bo On prepovedal vstop v raj; prebival bo v peklu. Nihče ne bo poma-
gal nevernikom!‘«
Na številnih mestih se omenja »Mesija [= Kristus], Marijin sin«, ozi-
roma »Mesija Jezus [= Jezus Kristus], Marijin sin«. Že iz tega razvidimo,
160
9.
Nekoliko drugače je v pravoslavnih Cerkvah. Te namreč z rim-
sko Cerkvijo druži priznavanje obveznosti ekumenskih koncilov pred
shizmo leta 1054. Ko so v prvih stoletjih krščanstva začeli razmišlja-
ti o Jezusovi »naravi« ter je v sporih o »eni naravi« in »dveh naravah«
prevladal nauk o dveh naravah, božji in človeški, so odprli še razglab-
ljanje o tem, kaj je pravzaprav Marija rodila: človeka ali Boga in člove-
ka. Leta 431 je cerkveni zbor v Efezu določil, da je Marija theotokos, to-
rej Bogorodica (v rimski terminologiji Mati Božja). Rodila se je stroka
»mariologija«. Vzhodne Cerkve so se zadovoljile z dogmo o Bogorodici.
Marija kot Bogorodica je postala predmet čaščenja; upodobljena je na
množici ikon. Nasprotniki so bili kaznovani ali pa so zbežali. Nauk pa-
triarha Nestorija, da je Marija rodila človeka, je bil leta 431 obsojen, a zu-
naj bizantinskega imperija so ga širili pregnanci in njihovi učenci, dose-
gel je tudi Turkestan in njegov danes kitajski del Xinjiang, v času Marca
Pola je konkuriral za kitajsko državno religijo.
10.
Soglasje k »posvečevanju Mariji« bi za tisti del naroda, ki se prišteva
h krščanstvu, najbrž dali muslimani.
Koran govori o »preroku Jezusu« kot najvišjem preroku pred
Mohamedom in, denimo, v suri 2.87 pravi: »Jezusu, Marijinemu sinu,
smo podelili jasna znamenja in ga okrepili s Svetim duhom.« V suri 5 in
še večkrat zanika, da bi bil Kristus (= Mesija) Bog. Je »Božji služabnik«
in prerok. Navajam 5,72: »Neverniki so tisti, ki govore: ‚Bog je Mesija,
Marijin sin!‘ Toda Mesija je govoril: ‚O, sinovi Izraelovi, častite Boga,
mojega in vašega Gospodarja! Človeku, ki ima koga za Bogu enakega,
bo On prepovedal vstop v raj; prebival bo v peklu. Nihče ne bo poma-
gal nevernikom!‘«
Na številnih mestih se omenja »Mesija [= Kristus], Marijin sin«, ozi-
roma »Mesija Jezus [= Jezus Kristus], Marijin sin«. Že iz tega razvidimo,
160
