Page 173 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 173
marko kerševan
ne gre prezreti tudi opozoril, da želi Bog z razodetjem ljudem olajšati in
ne otežiti življenje, Prerokovega hadisa, ki pravi, »[…] olajšajte in ne ote-
žujte, razveselite in ne užalostite« (Kardavi 2004, 75–61).
Na drugi strani pa so tudi od zunaj hitro opazne težave v praksi in v
vplivnih interpretacijah. Danes izstopajo vprašanja, povezana z žensko
enakopravnostjo in razumevanjem verske svobode. Muslimanom ni do-
puščeno, da bi svobodno sprejeli drugo vero: odpadnikom se grozi s ka-
znovanjem, od razveze zakonske zveze do smrtne kazni, o kateri naj bi
v preteklosti soglašale vse uleme, razen tistih iz hanefijske šole (Kardavi
2004, 110); islamske države prepovedujejo misijonarjenje drugih religij,
med muslimani sploh. Če/ker je v razmerah večinskega muslimanske-
ga prebivalstva predpostavljeno delovanje države kot islamske države
in delovanje njenih ustanov po islamskih/šeriatskih zakonih – torej ne-
ločenost države in religije –, to vzbuja nezaupanje in bojazni, da je is-
lamsko sprejemanje sekularnih načel v Evropi zgolj začasno in taktič-
no, po logiki: od vas zahtevamo svobodo v imenu vaših načel (ko/kjer
smo šibka manjšina), vam pa jo odrekamo v imenu naših načel (ko/kjer
smo močna večina).
Problemi pri vključevanju islama in muslimanov v moderni evrop-
ski kontekst očitno so. Optimizma , da so razrešljivi, pa ne daje le zgoraj
omenjeno splošno zaupanje v zmožnosti velikih religij za inkulturacijo,
ampak tudi zgodovinsko izkustvo krščanstva v Evropi sami. Pogledi in
dileme, ki jih danes opažamo v zvezi z žensko enakopravnostjo in razu-
mevanjem verske svobode, so v zvezi z ločenostjo države in verske skup-
nosti poznane tudi krščanski, posebej katoliško krščanski Evropi iz ne
tako davne preteklosti. Tudi v njej so vse do predzadnjega stoletja prevla-
dovala napotila apostola Pavla: žena bodi možu pokorna, moški je glava
ženske …, v cerkvi naj ženske molčijo (1 Kor 11,2; 14,34–35), v cerkvi in
sicer naj bodo tudi obvezno pokrite (1 Kor 11,5–8). Sociološko in kultu-
rološko gledano bi bilo ustrezneje reči: tudi v krščanski Evropi so se za
opravičevanje ženske neenakopravnosti v družbi in v cerkvi uporabljala/
zlorabljala verska besedila (kot so Pavlova pisma). Potrebne so bile not-
ranje cerkvene reforme – na primer Luthrova z načelom splošnega du-
hovništva vseh vernikov – in dolgotrajni procesi družbenih in kulturnih
171
ne gre prezreti tudi opozoril, da želi Bog z razodetjem ljudem olajšati in
ne otežiti življenje, Prerokovega hadisa, ki pravi, »[…] olajšajte in ne ote-
žujte, razveselite in ne užalostite« (Kardavi 2004, 75–61).
Na drugi strani pa so tudi od zunaj hitro opazne težave v praksi in v
vplivnih interpretacijah. Danes izstopajo vprašanja, povezana z žensko
enakopravnostjo in razumevanjem verske svobode. Muslimanom ni do-
puščeno, da bi svobodno sprejeli drugo vero: odpadnikom se grozi s ka-
znovanjem, od razveze zakonske zveze do smrtne kazni, o kateri naj bi
v preteklosti soglašale vse uleme, razen tistih iz hanefijske šole (Kardavi
2004, 110); islamske države prepovedujejo misijonarjenje drugih religij,
med muslimani sploh. Če/ker je v razmerah večinskega muslimanske-
ga prebivalstva predpostavljeno delovanje države kot islamske države
in delovanje njenih ustanov po islamskih/šeriatskih zakonih – torej ne-
ločenost države in religije –, to vzbuja nezaupanje in bojazni, da je is-
lamsko sprejemanje sekularnih načel v Evropi zgolj začasno in taktič-
no, po logiki: od vas zahtevamo svobodo v imenu vaših načel (ko/kjer
smo šibka manjšina), vam pa jo odrekamo v imenu naših načel (ko/kjer
smo močna večina).
Problemi pri vključevanju islama in muslimanov v moderni evrop-
ski kontekst očitno so. Optimizma , da so razrešljivi, pa ne daje le zgoraj
omenjeno splošno zaupanje v zmožnosti velikih religij za inkulturacijo,
ampak tudi zgodovinsko izkustvo krščanstva v Evropi sami. Pogledi in
dileme, ki jih danes opažamo v zvezi z žensko enakopravnostjo in razu-
mevanjem verske svobode, so v zvezi z ločenostjo države in verske skup-
nosti poznane tudi krščanski, posebej katoliško krščanski Evropi iz ne
tako davne preteklosti. Tudi v njej so vse do predzadnjega stoletja prevla-
dovala napotila apostola Pavla: žena bodi možu pokorna, moški je glava
ženske …, v cerkvi naj ženske molčijo (1 Kor 11,2; 14,34–35), v cerkvi in
sicer naj bodo tudi obvezno pokrite (1 Kor 11,5–8). Sociološko in kultu-
rološko gledano bi bilo ustrezneje reči: tudi v krščanski Evropi so se za
opravičevanje ženske neenakopravnosti v družbi in v cerkvi uporabljala/
zlorabljala verska besedila (kot so Pavlova pisma). Potrebne so bile not-
ranje cerkvene reforme – na primer Luthrova z načelom splošnega du-
hovništva vseh vernikov – in dolgotrajni procesi družbenih in kulturnih
171
