Page 175 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 175
marko kerševan
skih in šiitskih razhajanj) pokaže podobnosti in razlike med njimi, ki
glede zmožnosti sprejetja omenjenih modernih značilnosti nikakor niso
enoznačno v prid ali škodo zgolj enega od njih.
»Sistemski« pristop
Nekatera vprašanja »islama v sekularizirani Evropi« se na novo po-
kažejo ob »sistemskem« pristopu: sistemskem v smislu izhajanja iz de-
klarirane/sistemske ureditve Evropske unije, iz opredelitve njenih te-
meljnih načel in vrednot (relevantnih za našo problematiko) v njenih
dokumentih.
V sistemskih dokumentih Evropske unije (kot je sicer nesprejeta
Pogodba o ustavi in zato še veljavna Amsterdamska pogodba in Listina
o temeljnih pravicah Evropske unije iz Nice) so navedene temeljne, kon-
stitutivne evropske vrednote in načela, npr. v preambuli Listine:
Unija, ki se zaveda svoje duhovne (v nemški verziji: duhovno-religio-
zne) in moralne dediščine, je ustanovljena na nedeljivih in univerzalnih
vrednotah človekovega dostojanstva, svobode, enakosti in solidarnosti; te-
melji na načelih demokracije in pravne države. V središče svojega delo-
vanja postavlja osebo/posameznika […]. Unija prispeva k ohranjanju in
razvoju teh skupnih vrednot ob spoštovanju različnosti kultur in tradi-
cij evropskih narodov kot tudi nacionalnih identitet držav članic. (Listi-
na [2000] 2003, 53)
Osnutek ustavne pogodbe v drugem členu izrecno navaja:
Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svo-
bode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih
pravic. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, v kate-
ri vladajo pluralizem strpnost, pravičnost, solidarnost in nediskriminaci-
ja. (Osnutek 2003, 9)
Preambula Osnutka kot »vrednote, na katerih sloni humanizem«, na-
vaja: »enakost oseb, svobodo, spoštovanje razuma«. V preambuli se go-
173
skih in šiitskih razhajanj) pokaže podobnosti in razlike med njimi, ki
glede zmožnosti sprejetja omenjenih modernih značilnosti nikakor niso
enoznačno v prid ali škodo zgolj enega od njih.
»Sistemski« pristop
Nekatera vprašanja »islama v sekularizirani Evropi« se na novo po-
kažejo ob »sistemskem« pristopu: sistemskem v smislu izhajanja iz de-
klarirane/sistemske ureditve Evropske unije, iz opredelitve njenih te-
meljnih načel in vrednot (relevantnih za našo problematiko) v njenih
dokumentih.
V sistemskih dokumentih Evropske unije (kot je sicer nesprejeta
Pogodba o ustavi in zato še veljavna Amsterdamska pogodba in Listina
o temeljnih pravicah Evropske unije iz Nice) so navedene temeljne, kon-
stitutivne evropske vrednote in načela, npr. v preambuli Listine:
Unija, ki se zaveda svoje duhovne (v nemški verziji: duhovno-religio-
zne) in moralne dediščine, je ustanovljena na nedeljivih in univerzalnih
vrednotah človekovega dostojanstva, svobode, enakosti in solidarnosti; te-
melji na načelih demokracije in pravne države. V središče svojega delo-
vanja postavlja osebo/posameznika […]. Unija prispeva k ohranjanju in
razvoju teh skupnih vrednot ob spoštovanju različnosti kultur in tradi-
cij evropskih narodov kot tudi nacionalnih identitet držav članic. (Listi-
na [2000] 2003, 53)
Osnutek ustavne pogodbe v drugem členu izrecno navaja:
Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svo-
bode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih
pravic. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, v kate-
ri vladajo pluralizem strpnost, pravičnost, solidarnost in nediskriminaci-
ja. (Osnutek 2003, 9)
Preambula Osnutka kot »vrednote, na katerih sloni humanizem«, na-
vaja: »enakost oseb, svobodo, spoštovanje razuma«. V preambuli se go-
173
