Page 179 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 179
marko kerševan
rodov« in »evropske kulturne dediščine« (drugače kot novejši priseljen-
ci in migranti ali začasni begunci).2
»Zgodovinski« pristop
Poudarjanje zgodovinske/časovne dimenzije pri obravnavanju vpra-
šanja islama v Evropi nas običajno usmeri na izhodiščno ugotovitev/
tezo, da je Evropa, taka kot je v zgodovini nastala, »krščanska« (s »kr-
ščanskimi koreninami«). Seveda razprava o krščanskih koreninah in
značaju/identiteti Evrope ne more mimo upoštevanja judovske kompo-
nente krščanstva, pa grško-rimskih sestavin že samega krščanstva in
mimo njega, ne more mimo posledic inkulturacije krščanstva v siceršnji
mediteranski, germanski, tudi slovanski svet; natančnejše preučevanje
ne pozabi tudi vpliva arabsko-muslimanskega prispevka k evropski kul-
turi v času formiranja evropskega krščanstva in spodbud, ki so jih za
oblikovanje skupne evropske/krščanske zavesti pomenile muslimanska,
arabska in turška ekspanzija v zgodovini. Toda za našo temo – islam v
sekularizirani Evropi – je tokrat še pomembnejše dejstvo, da so se zna-
čilnosti te sodobne sekularizirane Evrope izoblikovale znotraj »krščan-
ske Evrope«, kot rezultat razvoja, delitev in sprememb znotraj krščan-
stva, kot produkt idejnih in političnih spopadov znotraj njega in v zvezi
z njim.3 Ne moremo mimo zgodovine odnosov, ki so privedli do obliko-
vanja »krščanske države« že v času rimskega imperija, mimo razmerja
med imperijem in papeštvom, med državo in cerkvijo sploh; reforma-
cije z njenim pojmovanjem svobode vere notranjega človeka in njeno
2 Rad bi na tem mestu posebej opozoril na delo sarajevskega profesorja in sociolo-
ga religije Ivana Cvitkovića z zgovornim naslovom Moj sosed musliman: delo gra-
di in želi graditi na življenjskem izkustvu sobivanja v Bosni, ki ga vključuje v soci-
ološko refleksijo aktualnih kontraverz o(b) »islamu v Evropi« (ob obsežni doma-
či bosanski muslimanski in svetovni strokovni literaturi). Gl. Cvitković 2011, 177–
93, 211–30.
3 O sekularizaciji, krščanstvu in islamu ob sodobnih političnih konfrontacijah
»Zahoda« in »muslimanskega sveta« piše pri nas Primož Šterbenc v knjigi Zahod
in muslimanski svet: akcije in reakcije (Šterbenc 2011, 40–92, 105–68).
177
rodov« in »evropske kulturne dediščine« (drugače kot novejši priseljen-
ci in migranti ali začasni begunci).2
»Zgodovinski« pristop
Poudarjanje zgodovinske/časovne dimenzije pri obravnavanju vpra-
šanja islama v Evropi nas običajno usmeri na izhodiščno ugotovitev/
tezo, da je Evropa, taka kot je v zgodovini nastala, »krščanska« (s »kr-
ščanskimi koreninami«). Seveda razprava o krščanskih koreninah in
značaju/identiteti Evrope ne more mimo upoštevanja judovske kompo-
nente krščanstva, pa grško-rimskih sestavin že samega krščanstva in
mimo njega, ne more mimo posledic inkulturacije krščanstva v siceršnji
mediteranski, germanski, tudi slovanski svet; natančnejše preučevanje
ne pozabi tudi vpliva arabsko-muslimanskega prispevka k evropski kul-
turi v času formiranja evropskega krščanstva in spodbud, ki so jih za
oblikovanje skupne evropske/krščanske zavesti pomenile muslimanska,
arabska in turška ekspanzija v zgodovini. Toda za našo temo – islam v
sekularizirani Evropi – je tokrat še pomembnejše dejstvo, da so se zna-
čilnosti te sodobne sekularizirane Evrope izoblikovale znotraj »krščan-
ske Evrope«, kot rezultat razvoja, delitev in sprememb znotraj krščan-
stva, kot produkt idejnih in političnih spopadov znotraj njega in v zvezi
z njim.3 Ne moremo mimo zgodovine odnosov, ki so privedli do obliko-
vanja »krščanske države« že v času rimskega imperija, mimo razmerja
med imperijem in papeštvom, med državo in cerkvijo sploh; reforma-
cije z njenim pojmovanjem svobode vere notranjega človeka in njeno
2 Rad bi na tem mestu posebej opozoril na delo sarajevskega profesorja in sociolo-
ga religije Ivana Cvitkovića z zgovornim naslovom Moj sosed musliman: delo gra-
di in želi graditi na življenjskem izkustvu sobivanja v Bosni, ki ga vključuje v soci-
ološko refleksijo aktualnih kontraverz o(b) »islamu v Evropi« (ob obsežni doma-
či bosanski muslimanski in svetovni strokovni literaturi). Gl. Cvitković 2011, 177–
93, 211–30.
3 O sekularizaciji, krščanstvu in islamu ob sodobnih političnih konfrontacijah
»Zahoda« in »muslimanskega sveta« piše pri nas Primož Šterbenc v knjigi Zahod
in muslimanski svet: akcije in reakcije (Šterbenc 2011, 40–92, 105–68).
177
