Page 181 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 181
marko kerševan
Opazno je, da sta pri tem mogoči dve usmeritvi (Beck 2009, 144). Po
prvi naj bo tolerance, kolikor je nujno (da ne pride do nasilja, da se lah-
ko živi skupaj v miru), netolerance (do drugačnosti, drugače verujočih,
odpadnikov), kolikor je le možno. Druga usmeritev je usmeritev k tole-
ranci, kolikor jo je čim več mogoče, in k omejitvi netolerance na mero,
ki je zares nujna (da se ohrani lastna identiteta, da se prepreči zrušenje
prostora svobode zaradi prevelike tolerance do netolerantnih). Očitno
pa so meje med dojemanjem možnosti/nujnosti, dopustnosti/prepove-
dovanja nekaj gibljivega in spremenljivega v času ter prostoru.
Meje med področji nevtralne sekularne državnosti, nedotakljive za-
sebnosti in svobodnega javnega prostora (ne)izražanja religije so spre-
menljive. Omenjane zavezujoče skupne vrednote in načela (človekove
pravice) pa naj bi zagotavljale, da se delitev na ta področja vendarle oh-
ranja in da se meje med njimi ne premikajo tako, da bi ogrozile obstoj
katerega od njih. Na primer, tudi če se neka država še veže na določe-
no religijo, (krščansko) religijsko simbolno tradicijo in podobno (kar je
v Evropi pogosto), to ne sme pomeniti diskriminacije državljanov dru-
gih religij ali ateistov pri uveljavljanju njihovih pravic. Ali: tudi če v neki
družbi ali družbeni skupini – na primer družini ali lokalni skupnosti –
dominirajo posebne tradicije, vrednote in norme neke verske skupnos-
ti, mora država z zakoni zaščititi (svobodo) posameznika, ki te tradici-
je, norme in vrednote zavrže oziroma opusti pripadnost taki skupnosti.
Namesto (do)končnega sklepa
Kakšen problem in izziv predstavlja za tako sekularizirano Evropo
islam s svojimi značilnostmi in z lastnimi notranjimi variacijami ter raz-
ličnimi podedovanimi inkulturacijami; kakšen izziv pomeni taka seku-
larizirano krščanska Evropa za sedanji islam, za njegovo (z)možnost od-
govarjati na zahteve in težave zanj nove inkulturacije?
Glavno področje preverjanja te zmožnosti, vključno s sposobnostjo
samoomejevanja, je področje javnosti/civilne družbe. Vsaj v evropskem,
manjšinskem položaju muslimani ne morejo želeti, da bi država postala
179
Opazno je, da sta pri tem mogoči dve usmeritvi (Beck 2009, 144). Po
prvi naj bo tolerance, kolikor je nujno (da ne pride do nasilja, da se lah-
ko živi skupaj v miru), netolerance (do drugačnosti, drugače verujočih,
odpadnikov), kolikor je le možno. Druga usmeritev je usmeritev k tole-
ranci, kolikor jo je čim več mogoče, in k omejitvi netolerance na mero,
ki je zares nujna (da se ohrani lastna identiteta, da se prepreči zrušenje
prostora svobode zaradi prevelike tolerance do netolerantnih). Očitno
pa so meje med dojemanjem možnosti/nujnosti, dopustnosti/prepove-
dovanja nekaj gibljivega in spremenljivega v času ter prostoru.
Meje med področji nevtralne sekularne državnosti, nedotakljive za-
sebnosti in svobodnega javnega prostora (ne)izražanja religije so spre-
menljive. Omenjane zavezujoče skupne vrednote in načela (človekove
pravice) pa naj bi zagotavljale, da se delitev na ta področja vendarle oh-
ranja in da se meje med njimi ne premikajo tako, da bi ogrozile obstoj
katerega od njih. Na primer, tudi če se neka država še veže na določe-
no religijo, (krščansko) religijsko simbolno tradicijo in podobno (kar je
v Evropi pogosto), to ne sme pomeniti diskriminacije državljanov dru-
gih religij ali ateistov pri uveljavljanju njihovih pravic. Ali: tudi če v neki
družbi ali družbeni skupini – na primer družini ali lokalni skupnosti –
dominirajo posebne tradicije, vrednote in norme neke verske skupnos-
ti, mora država z zakoni zaščititi (svobodo) posameznika, ki te tradici-
je, norme in vrednote zavrže oziroma opusti pripadnost taki skupnosti.
Namesto (do)končnega sklepa
Kakšen problem in izziv predstavlja za tako sekularizirano Evropo
islam s svojimi značilnostmi in z lastnimi notranjimi variacijami ter raz-
ličnimi podedovanimi inkulturacijami; kakšen izziv pomeni taka seku-
larizirano krščanska Evropa za sedanji islam, za njegovo (z)možnost od-
govarjati na zahteve in težave zanj nove inkulturacije?
Glavno področje preverjanja te zmožnosti, vključno s sposobnostjo
samoomejevanja, je področje javnosti/civilne družbe. Vsaj v evropskem,
manjšinskem položaju muslimani ne morejo želeti, da bi država postala
179
