Page 180 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 180
študijski večeri
subverzijo oblastne cerkve, oblasti cerkvene hierarhije znotraj cerkve;
uveljavljanja nacionalnih držav in nacionalnih cerkva; znotrajkrščan-
skih verskih vojn in njihovega preseganja z razsvetljenstvom in njegovo
kritiko – od znotraj in od zunaj – krščanske religije s sklicevanjem na
razum kot instanco onkraj spopadajočih se religijskih usmeritev; afir-
macije pravic človeka in državljana ne glede na religiozno pripadnost,
uveljavljanja svetovnonazorske in verske nevtralnosti države, afirmaci-
je enakopravnosti žensk.
Govoriti danes o krščanski Evropi, o krščanskosti Evrope, ne da bi
upoštevali njeno sekulariziranost – ta ni prišla od zunaj, temveč je nas-
tala kot način razreševanja njenih notranjih dilem –, pomeni govoriti
o Evropi brez rešitev, ki jih je v svojem razvoju našla v soočanju s »svo-
jo« dominantno religijo in znotraj nje. V zgodovinskih procesih se je
kot »strukturna rešitev« bolj ali manj razločno izoblikovalo razlikova-
nje med področjem države (obveznih, tudi s prisilo podprtih dejavnosti),
področjem zasebnosti in vmesnim področjem javnosti, civilne družbe, v
kateri se srečujejo svobodni posamezniki in raznovrstna združenja. Z
ozirom na religijo bi lahko rekli, da gre na enem polu za sekularno dr-
žavo in njene obvezne ustanove, kjer dominira načelo negativne verske
svobode: nihče ne sme biti prisiljen k neki religiji ali proti njej, kazno-
van ali diskriminiran zaradi nje. Na drugem polu je zasebnost kot po-
dročje svobode, avtonomne, nesankcionirane verske izbire in odloča-
nja. Vmes je ožje ali širše področje javnosti, civilne družbe, kot področje
svobodnega izpovedovanja in življenjskega izražanja religije in religijske
pripadnosti, v katero država (s svojim pravnim redom in prisilo) posega
le, da/ko preprečuje uporabo prisile in zagotavlja pravni red in mir pri
zagotavljanju temeljnih pravic, ki enako pripadajo vsem državljanom/
prebivalcem.
Na tem vmesnem področju se srečujeta in soočata pozitivno in ne-
gativno pojmovanje verske svobode – svoboda izpovedovanja in udeja-
njanja religije in svoboda od verske prisile (s strani drugih). Lahko bi
rekli, da je to področje, kjer se oblikujejo konkretne meje in mere raz-
merja med pozitivno in negativno svobodo; področje, kjer se obliku-
jeta konkretna stopnja in mera medsebojne (ne)tolerance udeležencev.
178
subverzijo oblastne cerkve, oblasti cerkvene hierarhije znotraj cerkve;
uveljavljanja nacionalnih držav in nacionalnih cerkva; znotrajkrščan-
skih verskih vojn in njihovega preseganja z razsvetljenstvom in njegovo
kritiko – od znotraj in od zunaj – krščanske religije s sklicevanjem na
razum kot instanco onkraj spopadajočih se religijskih usmeritev; afir-
macije pravic človeka in državljana ne glede na religiozno pripadnost,
uveljavljanja svetovnonazorske in verske nevtralnosti države, afirmaci-
je enakopravnosti žensk.
Govoriti danes o krščanski Evropi, o krščanskosti Evrope, ne da bi
upoštevali njeno sekulariziranost – ta ni prišla od zunaj, temveč je nas-
tala kot način razreševanja njenih notranjih dilem –, pomeni govoriti
o Evropi brez rešitev, ki jih je v svojem razvoju našla v soočanju s »svo-
jo« dominantno religijo in znotraj nje. V zgodovinskih procesih se je
kot »strukturna rešitev« bolj ali manj razločno izoblikovalo razlikova-
nje med področjem države (obveznih, tudi s prisilo podprtih dejavnosti),
področjem zasebnosti in vmesnim področjem javnosti, civilne družbe, v
kateri se srečujejo svobodni posamezniki in raznovrstna združenja. Z
ozirom na religijo bi lahko rekli, da gre na enem polu za sekularno dr-
žavo in njene obvezne ustanove, kjer dominira načelo negativne verske
svobode: nihče ne sme biti prisiljen k neki religiji ali proti njej, kazno-
van ali diskriminiran zaradi nje. Na drugem polu je zasebnost kot po-
dročje svobode, avtonomne, nesankcionirane verske izbire in odloča-
nja. Vmes je ožje ali širše področje javnosti, civilne družbe, kot področje
svobodnega izpovedovanja in življenjskega izražanja religije in religijske
pripadnosti, v katero država (s svojim pravnim redom in prisilo) posega
le, da/ko preprečuje uporabo prisile in zagotavlja pravni red in mir pri
zagotavljanju temeljnih pravic, ki enako pripadajo vsem državljanom/
prebivalcem.
Na tem vmesnem področju se srečujeta in soočata pozitivno in ne-
gativno pojmovanje verske svobode – svoboda izpovedovanja in udeja-
njanja religije in svoboda od verske prisile (s strani drugih). Lahko bi
rekli, da je to področje, kjer se oblikujejo konkretne meje in mere raz-
merja med pozitivno in negativno svobodo; področje, kjer se obliku-
jeta konkretna stopnja in mera medsebojne (ne)tolerance udeležencev.
178
