Page 185 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 185
BILO JE POVEDANO
Štefan Barbarič
STIK PRIMOŽA TRUBARJA Z MISLIJO
ERAZMA ROTTERDAMSKEGA
V komaj pregledni vrsti študij in razprav o slovenski protestantski
književnosti in kljub novim ter ponovnim obravnavam ostaja vpraša-
nje, kako je evropska humanistična misel odmevala v delih Trubarja in
ostalih piscev, še nadalje v mnogočem neobdelano in nezadovoljivo po-
jasnjeno. Na to vrzel je – v vrsti drugih – pokazal že Mirko Rupel v ju-
bilejnem zapisu ob 400-letnici slovenske knjige,1 v katerem je pretresel
stanje predmetnega znanstvenega raziskovanja. Vendar vrzeli tudi po-
znejša znanstvena publicistika ni zapolnila. Na to sta opozorila ocenje-
valca slovenskih literarnoslovstvenih pregledov: Dušan Pirjevec2 je v
Ruplovem orisu protestantske književnosti pogrešal oznako duhovne
usmerjenosti Bonoma in drugih italijanskih humanistov, ki jih je Trubar
lahko spoznal v času bivanja v Trstu; in Janko Kos, ki je v analitičnem
pretresu Stari in novi pogledi na slovensko slovstvo3 sodil,
da tudi v najnovejših sintetičnih delih našega slovstvenega zgodovinopisja
ni najti določnejše, kaj šele dokončne besede o vlogi evropskega humaniz-
ma v slovenskem kulturnem prostoru 16. stoletja.
Po njegovi sodbi tudi novejši literarnozgodovinski pregledi niso uspeli,
da bi prepričljivo odgovorili na vprašanje, kakšen pomen pripada vplivu
dunajskega, zlasti pa še, kašne so razsežnosti vplivanja predreformacij-
1 Reformacija in naša literarna zgodovina, Slavistična revija, IV/1951, str. 67/68.
2 Zgodovina slovenskega slovstva (oc.) Naša sodobnost, V/1957, str. 364/365.
3 II, Sodobnost, XVIII/1970, str. 524 s.
183
Štefan Barbarič
STIK PRIMOŽA TRUBARJA Z MISLIJO
ERAZMA ROTTERDAMSKEGA
V komaj pregledni vrsti študij in razprav o slovenski protestantski
književnosti in kljub novim ter ponovnim obravnavam ostaja vpraša-
nje, kako je evropska humanistična misel odmevala v delih Trubarja in
ostalih piscev, še nadalje v mnogočem neobdelano in nezadovoljivo po-
jasnjeno. Na to vrzel je – v vrsti drugih – pokazal že Mirko Rupel v ju-
bilejnem zapisu ob 400-letnici slovenske knjige,1 v katerem je pretresel
stanje predmetnega znanstvenega raziskovanja. Vendar vrzeli tudi po-
znejša znanstvena publicistika ni zapolnila. Na to sta opozorila ocenje-
valca slovenskih literarnoslovstvenih pregledov: Dušan Pirjevec2 je v
Ruplovem orisu protestantske književnosti pogrešal oznako duhovne
usmerjenosti Bonoma in drugih italijanskih humanistov, ki jih je Trubar
lahko spoznal v času bivanja v Trstu; in Janko Kos, ki je v analitičnem
pretresu Stari in novi pogledi na slovensko slovstvo3 sodil,
da tudi v najnovejših sintetičnih delih našega slovstvenega zgodovinopisja
ni najti določnejše, kaj šele dokončne besede o vlogi evropskega humaniz-
ma v slovenskem kulturnem prostoru 16. stoletja.
Po njegovi sodbi tudi novejši literarnozgodovinski pregledi niso uspeli,
da bi prepričljivo odgovorili na vprašanje, kakšen pomen pripada vplivu
dunajskega, zlasti pa še, kašne so razsežnosti vplivanja predreformacij-
1 Reformacija in naša literarna zgodovina, Slavistična revija, IV/1951, str. 67/68.
2 Zgodovina slovenskega slovstva (oc.) Naša sodobnost, V/1957, str. 364/365.
3 II, Sodobnost, XVIII/1970, str. 524 s.
183
