Page 188 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 188
bilo je povedano
Mogoče je Bonomo Trubarja tudi opozarjal, koliko bi koristil sloven-
skemu dušnemu pastirstvu mož, ki bi dvignil slovenski jezik do časti pi-
smenega jezika.4
Isto domnevo o sugestiji škofove slovenske razlage je Kidrič ponovil v
ostrem polemičnem nastopu Epilog k Trubarjevemu zborniku5 in v član-
ku o Bonomu za Slovenski biografski leksikon. Značilno je za literarne-
ga zgodovinarja Kidriča, da se v svojem mladostnem spisu o Trubarju
ni zadovoljil z naštevanjem ali opisovanjem zunanjih dejstev, marveč je
hkrati skušal ugotavljati miselne zveze. V našem primeru to pomeni, da
ga je zanimala vsebina Erazmove miselnosti, ki jo je mlademu Trubarju
posredoval tržaški škof. Treba pa je reči, da je Kidrič vse od začetka gra-
dil zaključke iz drobnih delov, postopno.
V spisu Primož Trubar beremo naslednje:
Čeravno je bil študiral Erazmove Parafraze, kjer se ta potujoči učenjak,
ki je iskal v biblijskih povestih le alegorično izraženih idej, ni zbal trditve,
da so se mogli apostoli motiti, je ostala zanj biblija od sv. Duha diktirano
sv. pismo v pravem pomenu besede.6
Odštejmo neustrezno oznako »potujoči učenjak«, kar Erazem kljub po-
gostim selitvam ni bil, in postavimo pomišljaj ob »alegorično izraže-
nih idejah«, kar bi terjalo kompleksno razpravo. Lahko pa prisluhnemo
Kidriču, da sta si: Erazem in Trubar ustvarila v enem drugačen odnos
do biblije, prvi predstavlja predvsem kritičnega misleca, drugi pobož-
nega vernika.
K problemu Erazem–Trubar se je Kidrič vrnil v obsežni, metodično
vzorni analizi Ogrodje za biografijo Primoža Trubarja (1923)7. Izhajajoč
iz načela, da je treba vse gradivo kritično preveriti, se je lotil vprašanja
Erazmovega vplivanja v zvezi s podatkom o branju Parafraz. Potem ko
je naštel in pregledal, katere so bile izdaje Parafraz do l. 1530, to je do
4 Ur. M. Rupel, Slovenski knjižni zavod, Ljubljana 1951, str. 30. Naši zapiski, VI 1909,
str. 170.
5 Naši zapiski, VI 1909, str. 170.
6 Gl. pod 4: str. 27.
7 Razprave Znanstvenega društva za humanistične vede, I, 1923, str. 179–272.
186
Mogoče je Bonomo Trubarja tudi opozarjal, koliko bi koristil sloven-
skemu dušnemu pastirstvu mož, ki bi dvignil slovenski jezik do časti pi-
smenega jezika.4
Isto domnevo o sugestiji škofove slovenske razlage je Kidrič ponovil v
ostrem polemičnem nastopu Epilog k Trubarjevemu zborniku5 in v član-
ku o Bonomu za Slovenski biografski leksikon. Značilno je za literarne-
ga zgodovinarja Kidriča, da se v svojem mladostnem spisu o Trubarju
ni zadovoljil z naštevanjem ali opisovanjem zunanjih dejstev, marveč je
hkrati skušal ugotavljati miselne zveze. V našem primeru to pomeni, da
ga je zanimala vsebina Erazmove miselnosti, ki jo je mlademu Trubarju
posredoval tržaški škof. Treba pa je reči, da je Kidrič vse od začetka gra-
dil zaključke iz drobnih delov, postopno.
V spisu Primož Trubar beremo naslednje:
Čeravno je bil študiral Erazmove Parafraze, kjer se ta potujoči učenjak,
ki je iskal v biblijskih povestih le alegorično izraženih idej, ni zbal trditve,
da so se mogli apostoli motiti, je ostala zanj biblija od sv. Duha diktirano
sv. pismo v pravem pomenu besede.6
Odštejmo neustrezno oznako »potujoči učenjak«, kar Erazem kljub po-
gostim selitvam ni bil, in postavimo pomišljaj ob »alegorično izraže-
nih idejah«, kar bi terjalo kompleksno razpravo. Lahko pa prisluhnemo
Kidriču, da sta si: Erazem in Trubar ustvarila v enem drugačen odnos
do biblije, prvi predstavlja predvsem kritičnega misleca, drugi pobož-
nega vernika.
K problemu Erazem–Trubar se je Kidrič vrnil v obsežni, metodično
vzorni analizi Ogrodje za biografijo Primoža Trubarja (1923)7. Izhajajoč
iz načela, da je treba vse gradivo kritično preveriti, se je lotil vprašanja
Erazmovega vplivanja v zvezi s podatkom o branju Parafraz. Potem ko
je naštel in pregledal, katere so bile izdaje Parafraz do l. 1530, to je do
4 Ur. M. Rupel, Slovenski knjižni zavod, Ljubljana 1951, str. 30. Naši zapiski, VI 1909,
str. 170.
5 Naši zapiski, VI 1909, str. 170.
6 Gl. pod 4: str. 27.
7 Razprave Znanstvenega društva za humanistične vede, I, 1923, str. 179–272.
186
