Page 189 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 189
štefan barbarič
Trubarjeve verske preusmeritve, je želel razbrati, katere ideje, razložene
v Parafrazah, so na Trubarja naredile odločilen vtis. Kot smo že bežno
omenili, je svojo razčlembo Erazmovih idej oprl na Stichartovo obsežno
razlago. Zanimalo ga je tudi, kdaj se je Bonomo seznanil z Erazmovimi
spisi, in sklepal, da pride v poštev čas njegovega bivanja na dunajskem
dvoru, torej pred nastopom na mestu tržaškega škofa.
Matija Murko se s podrobnim gradivskim raziskovanjem slovenske
protestantske književnosti sicer ni utegnil ukvarjati, zato pa je prispe-
val pomemben znanstven delež s sintetičnimi pregledi in s kritičnimi
pretresi. Njegova zasluga je, da je kot prvi vzporedno obravnaval refor-
macijo in protireformacijo pri jugoslovanskih narodnih. V delu, ki je
lahko še danes dragocen vodič, je mimogrede opozoril na željo Erazma
Rotterdamskega, da bi mogli biblijo brati tudi Turki in Saraceni, željo,
ki so jo skušali jugoslovanski protestanti vsaj deloma uresničiti.8
V nadaljnjem delovanju so Kidriča drugi načrti odmaknili od šir-
ših zastavitev na področju slovenske protestantske književnosti, toliko
je še utegnil, da je v Zgodovini slovenskega slovstva (1. sn., 1929) strnil
dognanja in jih včlenil v celotno razvojno podobo. Zanimivo je ugoto-
viti, da se je Kidričev eksaktni ustvarjalni duh neredko s pridom pre-
dajal tudi domnevam, katerih ena, vzeta v humanistično-protestantski
zvezi, je doživela dvajset let pozneje sijajno dokumentarično potrditev.
V Zgodovini je Kidrič napisal tale stavek:
Nedvomno je poleg agitacijske vneme in protestantske miselnosti de-
lovalo pri njem (tj. Trubarju) tudi ugibanje o sramoti slovenske zaostalos-
ti, ko je oblikoval prvo misel o pisanju slovenske besede.9
Dokument, ki je prišel v javnost za jubilej slovenske knjige l. 1951, je pis-
mo Trubarja (in Krelja) Bohoriču iz l. 1565.10 V njem se Trubar razode-
va kot narodni prosvetitelj in kulturni delavec, ki s svojim književnim
delom hoče služiti premagovanju splošne zaostalosti, prebujati sloven-
8 Die Bedeutung der Reformation u. Gegenreformation fur das geistige Leben der
Südslaven, Frag u. Heidelberg, 1927, str. 10.
9 Str. 24/25.
10 M. Rupel, Novo Trubarjevo pismo, Slavistična revija, IV/1951, str. 111 s.
187
Trubarjeve verske preusmeritve, je želel razbrati, katere ideje, razložene
v Parafrazah, so na Trubarja naredile odločilen vtis. Kot smo že bežno
omenili, je svojo razčlembo Erazmovih idej oprl na Stichartovo obsežno
razlago. Zanimalo ga je tudi, kdaj se je Bonomo seznanil z Erazmovimi
spisi, in sklepal, da pride v poštev čas njegovega bivanja na dunajskem
dvoru, torej pred nastopom na mestu tržaškega škofa.
Matija Murko se s podrobnim gradivskim raziskovanjem slovenske
protestantske književnosti sicer ni utegnil ukvarjati, zato pa je prispe-
val pomemben znanstven delež s sintetičnimi pregledi in s kritičnimi
pretresi. Njegova zasluga je, da je kot prvi vzporedno obravnaval refor-
macijo in protireformacijo pri jugoslovanskih narodnih. V delu, ki je
lahko še danes dragocen vodič, je mimogrede opozoril na željo Erazma
Rotterdamskega, da bi mogli biblijo brati tudi Turki in Saraceni, željo,
ki so jo skušali jugoslovanski protestanti vsaj deloma uresničiti.8
V nadaljnjem delovanju so Kidriča drugi načrti odmaknili od šir-
ših zastavitev na področju slovenske protestantske književnosti, toliko
je še utegnil, da je v Zgodovini slovenskega slovstva (1. sn., 1929) strnil
dognanja in jih včlenil v celotno razvojno podobo. Zanimivo je ugoto-
viti, da se je Kidričev eksaktni ustvarjalni duh neredko s pridom pre-
dajal tudi domnevam, katerih ena, vzeta v humanistično-protestantski
zvezi, je doživela dvajset let pozneje sijajno dokumentarično potrditev.
V Zgodovini je Kidrič napisal tale stavek:
Nedvomno je poleg agitacijske vneme in protestantske miselnosti de-
lovalo pri njem (tj. Trubarju) tudi ugibanje o sramoti slovenske zaostalos-
ti, ko je oblikoval prvo misel o pisanju slovenske besede.9
Dokument, ki je prišel v javnost za jubilej slovenske knjige l. 1951, je pis-
mo Trubarja (in Krelja) Bohoriču iz l. 1565.10 V njem se Trubar razode-
va kot narodni prosvetitelj in kulturni delavec, ki s svojim književnim
delom hoče služiti premagovanju splošne zaostalosti, prebujati sloven-
8 Die Bedeutung der Reformation u. Gegenreformation fur das geistige Leben der
Südslaven, Frag u. Heidelberg, 1927, str. 10.
9 Str. 24/25.
10 M. Rupel, Novo Trubarjevo pismo, Slavistična revija, IV/1951, str. 111 s.
187
