Page 193 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 193
štefan barbarič
Enako ostaja nejasno v naš čas, kako je razumeti dvakratno
Trubarjevo navajanje Erazmovih »annotationes«, o katerih trdi v pred-
govoru 1. 1555, da so jima z Vergerijem »silnu pomagale«, in ponovno
sklicevanje nanje dve leti pozneje. Tega vprašanja se Grafenauer ni
dotikal, najbrž zavoljo tega ne, ker se je zavedal, da tu filolog in zgo-
dovinar sama, brez teologovega (biblicistovega) sodelovanja ne more-
ta pripeljati do zanesljivih sklepov. Edini Rupel je iskal bibliografski
vir za navedene »annotationes« in je v opombah k monografiji zabe-
ležil naslednje:
Annotationes so dodatek k Erazmovi izdaji grškega novega zakona z
latinskim prevodom; njih naslov glasi: Novum instrumentum omne, dili-
genter ab Erasmo Roterdamo recognitum emendatum... una cum Anno-
tationibus, quae ratione mutatum sit.
Komentator pa ni omenil, da poleg tega »dodatka« obstaja še samostoj-
na, zelo obsežna knjiga, izšla 1522: Des. Erasmi Roterodami in novum
testamentum ab eodem tertio recognitum, Annotationes...
Leto 1557, leto izdaje Trubarjevega velikega opusa Ta prvi dejl tiga no-
viga testamenta (štirje evangelisti z dejanji apostolov, večni koledar, do-
gmatični uvod, imenovan Ena dolga predguvor, register s »kratko pos-
tilo«) pomeni vrhunsko točko v Trubarjevem iskanju sveta in opore v
Erazmovi šoli. Sicer pa se je tokrat Trubar prvič s polnim imenom in
s prirojeno odprto neposrednostjo obrnil na »vse pobožne kristjane« v
slovenskih deželah. In se je razgovoril o svojem delu in načrtih, kot, če
že ne prej, tudi pozneje redkokdaj.
Erazmovo ime je v obsežnem, nemško pisanem predgovoru nave-
deno izrecno štirikrat, posredno zvezo z njim nakazujeta vsaj še dve
mesti. Prvič, ko se je s sinovsko hvaležnostjo spomnil dobrotnika Petra
Bonoma, ki mu je z razumevanjem in naklonjenostjo odprl pot do viš-
je in stvarne izobrazbe.
Imenovani tržaški škof me je vzgajal, učil in pošteno navajal k popolni
pobožnosti; na svojem dvoru meni in drugim razlagal poleg Vergila tudi
191
Enako ostaja nejasno v naš čas, kako je razumeti dvakratno
Trubarjevo navajanje Erazmovih »annotationes«, o katerih trdi v pred-
govoru 1. 1555, da so jima z Vergerijem »silnu pomagale«, in ponovno
sklicevanje nanje dve leti pozneje. Tega vprašanja se Grafenauer ni
dotikal, najbrž zavoljo tega ne, ker se je zavedal, da tu filolog in zgo-
dovinar sama, brez teologovega (biblicistovega) sodelovanja ne more-
ta pripeljati do zanesljivih sklepov. Edini Rupel je iskal bibliografski
vir za navedene »annotationes« in je v opombah k monografiji zabe-
ležil naslednje:
Annotationes so dodatek k Erazmovi izdaji grškega novega zakona z
latinskim prevodom; njih naslov glasi: Novum instrumentum omne, dili-
genter ab Erasmo Roterdamo recognitum emendatum... una cum Anno-
tationibus, quae ratione mutatum sit.
Komentator pa ni omenil, da poleg tega »dodatka« obstaja še samostoj-
na, zelo obsežna knjiga, izšla 1522: Des. Erasmi Roterodami in novum
testamentum ab eodem tertio recognitum, Annotationes...
Leto 1557, leto izdaje Trubarjevega velikega opusa Ta prvi dejl tiga no-
viga testamenta (štirje evangelisti z dejanji apostolov, večni koledar, do-
gmatični uvod, imenovan Ena dolga predguvor, register s »kratko pos-
tilo«) pomeni vrhunsko točko v Trubarjevem iskanju sveta in opore v
Erazmovi šoli. Sicer pa se je tokrat Trubar prvič s polnim imenom in
s prirojeno odprto neposrednostjo obrnil na »vse pobožne kristjane« v
slovenskih deželah. In se je razgovoril o svojem delu in načrtih, kot, če
že ne prej, tudi pozneje redkokdaj.
Erazmovo ime je v obsežnem, nemško pisanem predgovoru nave-
deno izrecno štirikrat, posredno zvezo z njim nakazujeta vsaj še dve
mesti. Prvič, ko se je s sinovsko hvaležnostjo spomnil dobrotnika Petra
Bonoma, ki mu je z razumevanjem in naklonjenostjo odprl pot do viš-
je in stvarne izobrazbe.
Imenovani tržaški škof me je vzgajal, učil in pošteno navajal k popolni
pobožnosti; na svojem dvoru meni in drugim razlagal poleg Vergila tudi
191
