Page 191 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 191
štefan barbarič
Literarnozgodovinski sintetični deli, ki sta nazadnje proble-
mu Erazem–Trubar posvetili polno pozornost, sta Antona Slodnjaka
Slovensko slovstvo (968) in Jožeta Pogačnika Zgodovina slovenskega slo-
vstva I (1968). V Slodnjakovem prikazu, ki poudarja veličino Erazmovega
genija (»živa človečnost,« »humanost Erazmovih dokazov«) je poleg raz-
lagalca – posrednika Bonoma upoštevan Trubar kot prav tako samosto-
jen bralec del znamenitega humanista.14 Med vsemi je doslej pri Trubarju
najširše razprl sfero možnega Erazmovega vplivanja pri Trubarju
Pogačnik. Sodi namreč, da »Trubarjevo duhovno obzorje kljub vsemu
(tj. vplivanosti od drugih strani) največ dolguje študiju spisov Erazma
Rotterdamskega.«15
II
Prvič je omenjeno Erazmovo ime v predgovoru (posvetilu) prvega
Trubarjevega svetopisemskega prevoda, »autore Matthaeo, nunc pri-
mum uersum in linguam Schlauicam« (1555). Predgovor, namenjen »pra-
vi cerkvi božji tiga slovenskiga jezika«, obsega poleg drugega sporoči-
lo o tem, kako sta se podpisana V(ergerij) in T(rubar) lotila prevajanja:
... de mi v le-tim naśim prevračenu smo veden imejli pred sabo ta pra-
vi studenec tiga noviga testamenta, kir je grśko pisan; raven tiga smo tudi
gledali na tu prevračene tih novih inu starih vučenikov, kateri so ta nov
testament iz tiga grśkiga v ta latinski, nemśki inu v laśki preobrnili, ner-
več pak na Erazmov Roterdamov testament, h timu so nom nega annota-
tiones silnu pomagale.16
Sporočilo o začetku prevajanja biblije, najznamenitejše književne ak-
cije slovenskih protestantov, je pomembno v več pogledih in skladno
s tem odpira več vprašanj. V našem tematskem območju je prvo tako
vprašanje, kakšna neki je zveza med Erazmovo izdajo izvirnega grške-
14 Str. 26, 30.
15 Str. 117.
16 Slovenski protestanski pisci (ur. M. Rupel), Ljubljana 1934, str. 13.
189
Literarnozgodovinski sintetični deli, ki sta nazadnje proble-
mu Erazem–Trubar posvetili polno pozornost, sta Antona Slodnjaka
Slovensko slovstvo (968) in Jožeta Pogačnika Zgodovina slovenskega slo-
vstva I (1968). V Slodnjakovem prikazu, ki poudarja veličino Erazmovega
genija (»živa človečnost,« »humanost Erazmovih dokazov«) je poleg raz-
lagalca – posrednika Bonoma upoštevan Trubar kot prav tako samosto-
jen bralec del znamenitega humanista.14 Med vsemi je doslej pri Trubarju
najširše razprl sfero možnega Erazmovega vplivanja pri Trubarju
Pogačnik. Sodi namreč, da »Trubarjevo duhovno obzorje kljub vsemu
(tj. vplivanosti od drugih strani) največ dolguje študiju spisov Erazma
Rotterdamskega.«15
II
Prvič je omenjeno Erazmovo ime v predgovoru (posvetilu) prvega
Trubarjevega svetopisemskega prevoda, »autore Matthaeo, nunc pri-
mum uersum in linguam Schlauicam« (1555). Predgovor, namenjen »pra-
vi cerkvi božji tiga slovenskiga jezika«, obsega poleg drugega sporoči-
lo o tem, kako sta se podpisana V(ergerij) in T(rubar) lotila prevajanja:
... de mi v le-tim naśim prevračenu smo veden imejli pred sabo ta pra-
vi studenec tiga noviga testamenta, kir je grśko pisan; raven tiga smo tudi
gledali na tu prevračene tih novih inu starih vučenikov, kateri so ta nov
testament iz tiga grśkiga v ta latinski, nemśki inu v laśki preobrnili, ner-
več pak na Erazmov Roterdamov testament, h timu so nom nega annota-
tiones silnu pomagale.16
Sporočilo o začetku prevajanja biblije, najznamenitejše književne ak-
cije slovenskih protestantov, je pomembno v več pogledih in skladno
s tem odpira več vprašanj. V našem tematskem območju je prvo tako
vprašanje, kakšna neki je zveza med Erazmovo izdajo izvirnega grške-
14 Str. 26, 30.
15 Str. 117.
16 Slovenski protestanski pisci (ur. M. Rupel), Ljubljana 1934, str. 13.
189
