Page 221 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 221
PREVOD
Karl Barth
IZ ZADNJIH SPISOV
How my mind has changed 1960
Ad limina Apostolorum 1967
Pojasnilo
Leto 1968 je bilo tudi leto smrti Karla Bartha, enega najpomembnej-
ših teologov 20. stoletja, ki je s svojim delom izzval in zaznamoval ne le
protestantsko, ampak zaresno krščansko teološko misel sploh. Izziva jo
tudi danes in prepričan sem, da jo bo tudi v prihodnje. Njegovo Pismo
Rimljanom iz leta 1922 je bilo silovit ugovor tedanji usmeritvi in razvo-
ju protestantske (in katoliške) teologije, njegova Cerkvena dogmatika,
ki jo je pisal vse življenje (in je narasla na 12 zvezkov in več tisoč strani),
je ponovno in na novo govorila o Bogu in/kot Božji besedi, Božjem ra-
zodetju in krščanski veri, o vseh tradicionalnih krščanskih »temah« in
dogmah. Ni bilo in ni mogoče iti mimo njegovih formulacij – in argu-
mentacij – da »religija ni vera, ampak nevera«, da je »Bog Bog in človek
človek«, da je med njima s človeške strani nepremostljiva razlika, da pa
hkrati Bog(a) ni brez človeka in zato tudi ni in ne more biti do kraja brez-
-božnega človeka, človeka brez Boga. Veljal je in velja za kritika prilaga-
janja/podrejanja teologije »moderni misli«, po drugi strani pa so mno-
gi prepričani, da je prav njegova teologija bistven in nepogrešljiv vidik
moderne in postmoderne misli oziroma prispevek k njej (bila naj bi med
drugim na primer teološka pred-hodnica in vzporednica Derridaju).
Barth je bil eden vodilnih pobudnikov in avtorjev protinacistične
Barmenske teološke deklaracije nemških protestantov leta 1934 (Stati inu
obstati 17–18, 2013). Vse od mladih let – ko je bil že pred prvo svetovno
219
Karl Barth
IZ ZADNJIH SPISOV
How my mind has changed 1960
Ad limina Apostolorum 1967
Pojasnilo
Leto 1968 je bilo tudi leto smrti Karla Bartha, enega najpomembnej-
ših teologov 20. stoletja, ki je s svojim delom izzval in zaznamoval ne le
protestantsko, ampak zaresno krščansko teološko misel sploh. Izziva jo
tudi danes in prepričan sem, da jo bo tudi v prihodnje. Njegovo Pismo
Rimljanom iz leta 1922 je bilo silovit ugovor tedanji usmeritvi in razvo-
ju protestantske (in katoliške) teologije, njegova Cerkvena dogmatika,
ki jo je pisal vse življenje (in je narasla na 12 zvezkov in več tisoč strani),
je ponovno in na novo govorila o Bogu in/kot Božji besedi, Božjem ra-
zodetju in krščanski veri, o vseh tradicionalnih krščanskih »temah« in
dogmah. Ni bilo in ni mogoče iti mimo njegovih formulacij – in argu-
mentacij – da »religija ni vera, ampak nevera«, da je »Bog Bog in človek
človek«, da je med njima s človeške strani nepremostljiva razlika, da pa
hkrati Bog(a) ni brez človeka in zato tudi ni in ne more biti do kraja brez-
-božnega človeka, človeka brez Boga. Veljal je in velja za kritika prilaga-
janja/podrejanja teologije »moderni misli«, po drugi strani pa so mno-
gi prepričani, da je prav njegova teologija bistven in nepogrešljiv vidik
moderne in postmoderne misli oziroma prispevek k njej (bila naj bi med
drugim na primer teološka pred-hodnica in vzporednica Derridaju).
Barth je bil eden vodilnih pobudnikov in avtorjev protinacistične
Barmenske teološke deklaracije nemških protestantov leta 1934 (Stati inu
obstati 17–18, 2013). Vse od mladih let – ko je bil že pred prvo svetovno
219
