Page 180 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 180
razgledi, vpogledi
Daj, pojdi! Delaj, kar že zdavnaj pojmiš,
česar gotovo ni izpolnjevati težje
kakor dojeti, če le hočeš. Vstani!« (IV/7, 131)
Samostanski brat, ki je nekoč izročil Natanu otroka, na to zakliče:
O Natan, Natan! Vi ste
kristjan. Pri Bogu res, vi ste kristjan
in boljšega še ni bilo!
Natan mu odvrne:
O, blagor
nama! Ker kar vam dela me kristjana,
to dela meni vas za Juda! Toda
nikar samo se ne milujva. Zdaj
potrebno je dejanje! (IV/7,131).
Medreligijska toleranca
kot področje svobode in odgovornosti
Povsem napačno bi razumeli specifično religioznost Lessingovega
Natana, če bi v njej videli resignirano ali kvietistično držo. Natan pri-
poveduje svojo versko zgodbo samostanskemu bratu, »pobožnemu
preprostežu«, ker »samo on razume, kako se Bogu vdani človek odlo-
ča delovati« (IV/7). Teodiceja Leibnizevega tipa, ki o predanosti v Bogu
največkrat govori v jeziku zaupanja v Boga, povezuje realistični pogled
na vsakokratno dogajanje z odločenostjo, da se aktivno deluje in uresni-
čuje, kar se (z od Boga danim razumom) spoznava za dobro. Natan to
uresničuje na področju verske politike, ko se zavzema za versko toleran-
co, ki mu jo tudi pogromi niso mogli dokončno sesuti.
To je bilo tudi področje pisatelja Lessinga samega, ki se je zavze-
mal za medversko toleranco v razmerah, ko s tem sicer ni bilo ogrože-
178
Daj, pojdi! Delaj, kar že zdavnaj pojmiš,
česar gotovo ni izpolnjevati težje
kakor dojeti, če le hočeš. Vstani!« (IV/7, 131)
Samostanski brat, ki je nekoč izročil Natanu otroka, na to zakliče:
O Natan, Natan! Vi ste
kristjan. Pri Bogu res, vi ste kristjan
in boljšega še ni bilo!
Natan mu odvrne:
O, blagor
nama! Ker kar vam dela me kristjana,
to dela meni vas za Juda! Toda
nikar samo se ne milujva. Zdaj
potrebno je dejanje! (IV/7,131).
Medreligijska toleranca
kot področje svobode in odgovornosti
Povsem napačno bi razumeli specifično religioznost Lessingovega
Natana, če bi v njej videli resignirano ali kvietistično držo. Natan pri-
poveduje svojo versko zgodbo samostanskemu bratu, »pobožnemu
preprostežu«, ker »samo on razume, kako se Bogu vdani človek odlo-
ča delovati« (IV/7). Teodiceja Leibnizevega tipa, ki o predanosti v Bogu
največkrat govori v jeziku zaupanja v Boga, povezuje realistični pogled
na vsakokratno dogajanje z odločenostjo, da se aktivno deluje in uresni-
čuje, kar se (z od Boga danim razumom) spoznava za dobro. Natan to
uresničuje na področju verske politike, ko se zavzema za versko toleran-
co, ki mu jo tudi pogromi niso mogli dokončno sesuti.
To je bilo tudi področje pisatelja Lessinga samega, ki se je zavze-
mal za medversko toleranco v razmerah, ko s tem sicer ni bilo ogrože-
178
