Page 178 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 178
razgledi, vpogledi
Rehina hvaležnost za čudež je po Natanu sicer na mestu – še enkrat
poudari, da je bila njena sicer naravna pot rešitve dejansko čudež –,
toda njeno naivno verovanje v angele očisti praznoverja. To je v skla-
du z Lessingovim razsvetljenskim programom, ki ga je skiciral v Vzgoji
človeškega rodu (Erziehung des Menschengeschlechts, 1780): preobraziti
resnice razodetja v resnice razuma. Taka preobrazba pa mora biti pe-
dagoško premišljena in si ne sme domišljati, da bo povsem prodrla v
skrivnosti razodete resnice in jo naredila za odvečno. Reha dobro ra-
zume Natanovo prizadevanje in sama zavrne varuškino spreobračeval-
no vnemo ter panični strah, kako bo večno prekleta, če ne bo postala
kristjanka:
Kaj ti je storil, da to seme uma,
ki ga čisto sejal je v mojo dušo,
se trudiš s ščavjem mešati in cvetjem
dežele svoje?
[…]
Saj pravim ti, uboga ženska
je pač kristjanka; mora iz ljubezni
trpinčiti; sanjarka je, ki meni,
da ve za splošno in edino pravo
pot do Boga (III/1, 73; V/6, 152)
Tudi samostanski brat v sporu s patriarhom relativizira krščansko
pretenzijo na absolutnost v prid ljubeznivemu odnosu do drugih ljudi
na temelju razumnega zaupanja v Boga; dobro ravnanje ima prednost
pred partikularnimi verskimi nauki. In ta samostanski brat ni noben
teolog, ampak naveden laik. Tu lahko razpoznamo Lessingovo grajo
uradnih teologov njegovega časa. V drugi ključni sceni, razgovoru med
Natanom in samostanskim bratom, ta meni, da bi bilo sicer pametneje,
če bi Natan dal vzgojiti otroka krščansko, toda ljubil ga zaradi tega ne
bi nič bolj, kot ga sedaj. Kajti:
176
Rehina hvaležnost za čudež je po Natanu sicer na mestu – še enkrat
poudari, da je bila njena sicer naravna pot rešitve dejansko čudež –,
toda njeno naivno verovanje v angele očisti praznoverja. To je v skla-
du z Lessingovim razsvetljenskim programom, ki ga je skiciral v Vzgoji
človeškega rodu (Erziehung des Menschengeschlechts, 1780): preobraziti
resnice razodetja v resnice razuma. Taka preobrazba pa mora biti pe-
dagoško premišljena in si ne sme domišljati, da bo povsem prodrla v
skrivnosti razodete resnice in jo naredila za odvečno. Reha dobro ra-
zume Natanovo prizadevanje in sama zavrne varuškino spreobračeval-
no vnemo ter panični strah, kako bo večno prekleta, če ne bo postala
kristjanka:
Kaj ti je storil, da to seme uma,
ki ga čisto sejal je v mojo dušo,
se trudiš s ščavjem mešati in cvetjem
dežele svoje?
[…]
Saj pravim ti, uboga ženska
je pač kristjanka; mora iz ljubezni
trpinčiti; sanjarka je, ki meni,
da ve za splošno in edino pravo
pot do Boga (III/1, 73; V/6, 152)
Tudi samostanski brat v sporu s patriarhom relativizira krščansko
pretenzijo na absolutnost v prid ljubeznivemu odnosu do drugih ljudi
na temelju razumnega zaupanja v Boga; dobro ravnanje ima prednost
pred partikularnimi verskimi nauki. In ta samostanski brat ni noben
teolog, ampak naveden laik. Tu lahko razpoznamo Lessingovo grajo
uradnih teologov njegovega časa. V drugi ključni sceni, razgovoru med
Natanom in samostanskim bratom, ta meni, da bi bilo sicer pametneje,
če bi Natan dal vzgojiti otroka krščansko, toda ljubil ga zaradi tega ne
bi nič bolj, kot ga sedaj. Kajti:
176
