Page 179 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 179
walter sparn
Ljubezen pa otroku je potrebna,
če tudi bi bila ljubezen divje
živali; v tisti starosti – bolj kot
krščanstvo. Za krščanstvo je še čas.
In če dekle le zdravo in pobožno
odraslo je pred vašimi očmi; pred božjimi ostalo je, kar je
bilo. In ni sploh vse krščanstvo vstalo
iz judovstva? (IV7/, 129).
Sprejemanje naravne pobožnosti in opozarjanje, da je bil Jezus Jud
(V/6), izražata oba vidika Lessingove religioznosti. Lessing se večkrat
sklicuje na produktiven medsebojni odnos med razumsko religijo in
razodeto religijo. V toku človeške zgodovine se obe skupaj in vsaka po-
sebej kritično in konstruktivno razvijata; ne izključujeta se med seboj,
obe imata razsvetljensko poslanstvo, ki ni nikoli do kraja opravljeno.
Ta Lessingova »vzgoja človeškega rodu«, utemeljena na Božji modros-
ti in previdnosti, pride pri modrem Natanu do izraza v njegovi prožni
korelaciji razumskega zaupanja v Boga in eksistencialne pobožnosti. V
Natanovi osebi Lessing poveže Leibnizevo filozofsko teodicejo, ki opti-
mistično dokazuje prestabilizirano harmonijo vsega dogajanja v svetu
in realistično svetopisemsko pripoved o Jobu; slednja ničesar ne olepšu-
je in sklene z Božjim odgovorom Jobu, ki temu podari realistično spoz-
nanje omejenosti njegovega obzorja in hkratno eksistenčno zaupanje v
Božje ravnanje.
Temu ustrezno Natan pripoveduje samostanskemu bratu – in samo
njemu – o svojem spreobrnjenju, o obratu od »nespravljivega sovraštva«
do kristjanov in rohnenja proti Bogu v novo, temeljno zaupanje v Božje
odločitve, kljub moralno nepojmljivemu poboju njegove družine. Gre za
preobrat njegove volje v »najbolj notranjo predanost Bogu« (III/7, IV/7).
Ta preobrat Natan takole opiše:
Počasi pa se vrnil je razum.
Dejal je z blagim glasom: »Bog je le!
Vendar je bil to tudi božji sklep!
177
Ljubezen pa otroku je potrebna,
če tudi bi bila ljubezen divje
živali; v tisti starosti – bolj kot
krščanstvo. Za krščanstvo je še čas.
In če dekle le zdravo in pobožno
odraslo je pred vašimi očmi; pred božjimi ostalo je, kar je
bilo. In ni sploh vse krščanstvo vstalo
iz judovstva? (IV7/, 129).
Sprejemanje naravne pobožnosti in opozarjanje, da je bil Jezus Jud
(V/6), izražata oba vidika Lessingove religioznosti. Lessing se večkrat
sklicuje na produktiven medsebojni odnos med razumsko religijo in
razodeto religijo. V toku človeške zgodovine se obe skupaj in vsaka po-
sebej kritično in konstruktivno razvijata; ne izključujeta se med seboj,
obe imata razsvetljensko poslanstvo, ki ni nikoli do kraja opravljeno.
Ta Lessingova »vzgoja človeškega rodu«, utemeljena na Božji modros-
ti in previdnosti, pride pri modrem Natanu do izraza v njegovi prožni
korelaciji razumskega zaupanja v Boga in eksistencialne pobožnosti. V
Natanovi osebi Lessing poveže Leibnizevo filozofsko teodicejo, ki opti-
mistično dokazuje prestabilizirano harmonijo vsega dogajanja v svetu
in realistično svetopisemsko pripoved o Jobu; slednja ničesar ne olepšu-
je in sklene z Božjim odgovorom Jobu, ki temu podari realistično spoz-
nanje omejenosti njegovega obzorja in hkratno eksistenčno zaupanje v
Božje ravnanje.
Temu ustrezno Natan pripoveduje samostanskemu bratu – in samo
njemu – o svojem spreobrnjenju, o obratu od »nespravljivega sovraštva«
do kristjanov in rohnenja proti Bogu v novo, temeljno zaupanje v Božje
odločitve, kljub moralno nepojmljivemu poboju njegove družine. Gre za
preobrat njegove volje v »najbolj notranjo predanost Bogu« (III/7, IV/7).
Ta preobrat Natan takole opiše:
Počasi pa se vrnil je razum.
Dejal je z blagim glasom: »Bog je le!
Vendar je bil to tudi božji sklep!
177
