Page 117 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 117
milena mileva blažić
motiv duha, hudiča, sence, je predmet obširnega raziskovanja (Reader
2010; O’Keefe 2017).
V domnevno otroški pravljici pride do preobrata, senca in učenjak
se zamenjata, senca se počloveči.
Sicer pa je bilo res nenavadno, kako se je počlovečila; nosila je povsem
črna oblačila iz najboljšega črnega blaga, lakaste škornje in klobuk, ki ga je
bilo mogoče tako zložiti, da so ostali le še oglavje in krajši, da sploh ne go-
vorimo o nam že znanem: o obeskih, zlati verižici in diamantnih prstanih.
Da, senca je bila res lepo oblečena in ravno zaradi tega je bila tako človeš-
ka. (Andersen 1998, 128)
Andersen preko sence, ki je tudi motiv antične oslove sence (Ezop),
lahko pa slepi motiv (Max Luthi), ter Platonove razprave o posnemanju
stvari – »posnemanje videza ali posnemanje resničnosti« (Sovre 1963,
39) – v pravljici za otroke tematizira, da cilj in namen pravljic ni »ope-
vanje resničnosti«.
Slavec
Andersenova pravljica o slavcu se dogaja na Kitajskem, zato je mož-
no najti t. i. slepe motive (M. Luthi) budizma, npr. duhovno življenje
(angl. inner spiritual life), razliko med javnim in zasebnim, videzom in
resnico. Ravno kitajski cesar, ki leži na smrtni postelji, najde ravnovesje
med svojo notranjo in zunanjo naravo oz. pristno (slavec) in nepristno
umetnostjo (mehanični slavec). Kitajski cesar se oddalji od notranjega
bistva oz. prave umetnosti (slavca navadnega videza in pristne lepote) in
jo zamenja za mehaničnega slavca oz. japonskega umetnega ptiča, ki ga
lahko interpretiramo tudi kot umetno inteligenco ali glamurozen videz.
Tu lahko prepoznamo Andersenovo stalnico in Platonovo razmišljanje:
»Ali je za pesnike prostor v Državi?« Japonska umetna ptica je okraše-
na z diamanti, rubini, s safirji (motiv Orienta), potrebno jo je navijati in
poje vedno eno in isto pesem (torej umetnik po naročilu, prednost vi-
deza pred resnico). Ko se kitajski cesar poslavlja od življenja, pride nje-
gova duša v obliki slavca, pristnega umetnika, simbol za notranje živ-
ljenje, ki je lahko budistični verski motiv.
115
motiv duha, hudiča, sence, je predmet obširnega raziskovanja (Reader
2010; O’Keefe 2017).
V domnevno otroški pravljici pride do preobrata, senca in učenjak
se zamenjata, senca se počloveči.
Sicer pa je bilo res nenavadno, kako se je počlovečila; nosila je povsem
črna oblačila iz najboljšega črnega blaga, lakaste škornje in klobuk, ki ga je
bilo mogoče tako zložiti, da so ostali le še oglavje in krajši, da sploh ne go-
vorimo o nam že znanem: o obeskih, zlati verižici in diamantnih prstanih.
Da, senca je bila res lepo oblečena in ravno zaradi tega je bila tako človeš-
ka. (Andersen 1998, 128)
Andersen preko sence, ki je tudi motiv antične oslove sence (Ezop),
lahko pa slepi motiv (Max Luthi), ter Platonove razprave o posnemanju
stvari – »posnemanje videza ali posnemanje resničnosti« (Sovre 1963,
39) – v pravljici za otroke tematizira, da cilj in namen pravljic ni »ope-
vanje resničnosti«.
Slavec
Andersenova pravljica o slavcu se dogaja na Kitajskem, zato je mož-
no najti t. i. slepe motive (M. Luthi) budizma, npr. duhovno življenje
(angl. inner spiritual life), razliko med javnim in zasebnim, videzom in
resnico. Ravno kitajski cesar, ki leži na smrtni postelji, najde ravnovesje
med svojo notranjo in zunanjo naravo oz. pristno (slavec) in nepristno
umetnostjo (mehanični slavec). Kitajski cesar se oddalji od notranjega
bistva oz. prave umetnosti (slavca navadnega videza in pristne lepote) in
jo zamenja za mehaničnega slavca oz. japonskega umetnega ptiča, ki ga
lahko interpretiramo tudi kot umetno inteligenco ali glamurozen videz.
Tu lahko prepoznamo Andersenovo stalnico in Platonovo razmišljanje:
»Ali je za pesnike prostor v Državi?« Japonska umetna ptica je okraše-
na z diamanti, rubini, s safirji (motiv Orienta), potrebno jo je navijati in
poje vedno eno in isto pesem (torej umetnik po naročilu, prednost vi-
deza pred resnico). Ko se kitajski cesar poslavlja od življenja, pride nje-
gova duša v obliki slavca, pristnega umetnika, simbol za notranje živ-
ljenje, ki je lahko budistični verski motiv.
115
