Page 163 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 163
Eberhard Jüngel
govo delo kot neko zgodovino in kroniko«. Ne zadošča tudi pridiga o
Kristusovem trpljenju, ki vzbuja »sočutje«. Jezus Kristus mora biti s pri-
digo oznanjan tako, »da v tebi in meni iz tega zraste in se ohrani vera«.
To pa se zgodi, če se pridiga, »da je Kristus zate in zame in da v nas de-
luje, kar je bilo o njem povedano in kakor je bil označen«. […]
»Vesela menjava [Wechsel]«, ki se zgodi v Jezusu Kristusu, je de-
jansko dogodek (pre)obrata [Wende] od starega k novemu, dogodek, ki
nesvobodnega človeka naredi svobodnega gospodarja vseh stvari, ki ni
podrejen nikomur. […]
7. Temelj menjave: Bog v osebi Jezusa Kristusa
[88–89] To »veselo (za)menjavo« sprejme in potrdi (ne konstituira!)
vera […].
Le zaradi osebne enotnosti človeka Jezusa z Bogom lahko o Jezusu
Kristusu zatrjujemo, da je njegova pravičnost močnejša od vseh grehov
vseh ljudi, njegovo življenje močnejše od vsake smrti, njegovo odrešen
je nepremagljivo od vsakega pekla. Svoboda človeka, ki izhaja iz odre-
šujoče združitve Jezusa Kristusa z notranjim človekom, je utemeljena
v kristološki enotnosti Boga in človeka. Le tako je razumljivo, da lah-
ko ekskluzivni Božji predikat svobode zdaj pripišemo tudi krščanskemu
človeku. Trditev o kristjanovi svobodi predpostavlja dejavno in trpno/
trpečo [leidende] Božjo navzočnost v človekovem bivanju. […] Združitev
Boga s človeškostjo in odtod izhajajoča enotnost Jezusa Kristusa z greš-
nikom pa je zgolj in samo Božji dar. […]
8. Izvršitev menjave: Jezus Kristus in njegove službe
[93–99] Poanta kraljevskega vladanja in duhovniške službe Jezusa
Kristusa je po Luthru prav v ukinitvi [Aufhebung] razlikovanja med
vladajočimi in vladanimi, med duhovniki in laiki. […] Kot človek, ki
je z Bogom ena oseba, je Jezus Kristus nasproti vsem ljudem novi člo-
vek. Kot prvorojenec Boga Očeta in Marije ni nasproti ljudem le pose-
ben kraljevski človek in veliki duhovnik, temveč kralj in duhovnik, ki
161
govo delo kot neko zgodovino in kroniko«. Ne zadošča tudi pridiga o
Kristusovem trpljenju, ki vzbuja »sočutje«. Jezus Kristus mora biti s pri-
digo oznanjan tako, »da v tebi in meni iz tega zraste in se ohrani vera«.
To pa se zgodi, če se pridiga, »da je Kristus zate in zame in da v nas de-
luje, kar je bilo o njem povedano in kakor je bil označen«. […]
»Vesela menjava [Wechsel]«, ki se zgodi v Jezusu Kristusu, je de-
jansko dogodek (pre)obrata [Wende] od starega k novemu, dogodek, ki
nesvobodnega človeka naredi svobodnega gospodarja vseh stvari, ki ni
podrejen nikomur. […]
7. Temelj menjave: Bog v osebi Jezusa Kristusa
[88–89] To »veselo (za)menjavo« sprejme in potrdi (ne konstituira!)
vera […].
Le zaradi osebne enotnosti človeka Jezusa z Bogom lahko o Jezusu
Kristusu zatrjujemo, da je njegova pravičnost močnejša od vseh grehov
vseh ljudi, njegovo življenje močnejše od vsake smrti, njegovo odrešen
je nepremagljivo od vsakega pekla. Svoboda človeka, ki izhaja iz odre-
šujoče združitve Jezusa Kristusa z notranjim človekom, je utemeljena
v kristološki enotnosti Boga in človeka. Le tako je razumljivo, da lah-
ko ekskluzivni Božji predikat svobode zdaj pripišemo tudi krščanskemu
človeku. Trditev o kristjanovi svobodi predpostavlja dejavno in trpno/
trpečo [leidende] Božjo navzočnost v človekovem bivanju. […] Združitev
Boga s človeškostjo in odtod izhajajoča enotnost Jezusa Kristusa z greš-
nikom pa je zgolj in samo Božji dar. […]
8. Izvršitev menjave: Jezus Kristus in njegove službe
[93–99] Poanta kraljevskega vladanja in duhovniške službe Jezusa
Kristusa je po Luthru prav v ukinitvi [Aufhebung] razlikovanja med
vladajočimi in vladanimi, med duhovniki in laiki. […] Kot človek, ki
je z Bogom ena oseba, je Jezus Kristus nasproti vsem ljudem novi člo-
vek. Kot prvorojenec Boga Očeta in Marije ni nasproti ljudem le pose-
ben kraljevski človek in veliki duhovnik, temveč kralj in duhovnik, ki
161
